Kocbekova revija Dejanje

V prvi polovici januarja (15. 01.) leta 1938 je slovenski pesnik, esejist, novelist in politik Edvard Kocbek začel izdajati novo slovensko revijo Dejanje. Revija je bila mesečnik za gospodarstvo, kulturo in politiko, v formatu A5 na 30 do 40 straneh in je izhajala samo tri leta. Za urejanje in izdajanje je odgovarjal Miro Jeršič, njen idejni vodja pa je bil dejanski ustanovitelj, personalistično usmerjeni Edvard Kocbek. Revija je nastala kot antipod revije Dom in svet, kjer je leta 1937 Edvard Kocbek v članku »Premišljevanje o Španiji« kritiziral špansko Cerkev in njihove škofe, ki so v državljanski vojni podprli Francove falangiste.

Svoj prvi komentar v novi reviji je naslovil »Slovenski človek«. Odkrito je opozarjal na stisko časov, kjer je pri Slovencih odkrival zakrnel čut za življenjski prostor in duhovno povezanost tudi na ta svet in na odsotnost medsebojne povezanosti (Dejanje 1938, št. 1, str. št. 1, L – I.). Pri tem je še posebej podčrtal zgodovinski pomen človekovega življenja, ki od slehernega Slovenca zahteva aktivno družbeno poslanstvo, še posebej kot razpon med človekovim osebnim zadržanjem in resničnostjo. V Dejanju je videl priložnost za druženje vseh tistih ljudi, ki jih povezuje vera v pristno dostojanstvo človečnosti. Zavzemal se je za osebo, ki je svetišče človekove resničnosti, skratka za personalizem v največji možni meri.

V uvodu je še zapisal, da je nova revija Dejanje namenjena tistemu delu slovenskega izobraženstva in ljudstva, ki je ostal že dalj časa brez svoje revije, pa jo morda potrebujejo. Nova aktualna revija naj bi bila torej namenjena vsem Slovencem, ki priznavajo načela osebne kulture, demokracije, socialne pravičnosti in samoodločbe narodov!

Kocbek kot fantast, ni bil za takratni svet, je pa s svojim razmišljanjem vzbudil pozornost pri komunistih, ki so njegovo pošteno, hkrati pa tudi naivno življenjsko in politično držo kmalu izkoristili in grdo zlorabili. Ker ni znal ali pa mogel postati »kimovček in dvorni norček partije«, so ga kmalu po vojni popolnoma marginalizirali.

Foto: Wikipedia