Koalicijska pogajanja Cerarjevih

34
Foto: Reporter.
Foto: Reporter.

Miro Cerar, zmagovalec predčasnih parlamentarnih volitev in najverjetnejši predsednik nove vlade je ob svoji gladki zmagi dejal, da si želi pisane vlade. Miro Cerar je, tega se najbrž tudi sam zaveda, zavezan v levo koalicijo, saj so ga tja, kljub načelnim prizadevanjem po sredinskosti, postavili volivci, dokončno pa se je na levo po zavrnitvi sodelovanja z SDS pomaknil tudi sam. Vabilo na sodelovanje je po poročanju nacionalne televizije Stranka Mira Cerarja namreč poslala vsem parlamentarnim strankam, razen SDS. Tudi NSi, čeprav je velika verjetnost, da ga bo ta zaradi nemoči izvajanja svojega programa v vladi levih in k bolj socialističnim ukrepom nagnjenih strank najbrž zavrnila. Resnici na ljubo dvomim, da bi bil Cerar ob ostalih koalicijskih partnerjih NSi pripravljen ponuditi zadosti kredibilno podporo pri izvajanju bistvenih delov njenega programa.

Svetovalci v štabu Mira Cerarja najbrž dobro vedo, da so predvolilne besede eno, pogajanja in končno besedilo koalicijske pogodbe pa nekaj povsem drugega. V to se bodo lahko kmalu prepričali, ko se bodo pričela prva pogajanja s potencialnimi koalicijskimi partnerji in z njimi prvi odmiki iz zamišljenih smeri. In bolj kot bo končna vladna zasedba pisana, bolj bo koalicijska pogodba mešana in večja bodo odstopanja od predvolilnih besed in obratno. Bolj kot je vlada enobarvna, manj je odstopanj od zastavljenih ciljev, manj je bežanja pred odgovornostjo v primeru slabih rezultatov in bolj pregledno je delovanje vlade, ki ga ne zaznamujejo medsebojna obračunavanja koalicijskih partnerjev.

Analiza volilnih rezultatov in povolilnih izjav voditeljev na novo izvoljenih parlamentarnih strank kaže na koalicijo SMC, SD, Desus in morda ZaAB. NSi si v tej sestavi vlade ne predstavljam, ker ima z omenjenimi strankami neskladen ekonomsko-političen program in bi bilo sodelovanje v takšni vladi neodgovorno do volilnega telesa stranke. Vstop v vlado bi za stranko pomenil degradacijo njenega programa, medtem ko bi ji opozicijska drža omogočala piljenje programskih usmeritev in sprotno kritiko vlade na področjih, kjer je stranka najmočnejša: nizki davki, privatizacija, odprava birokratskih ovir, strukturne reforme na trgu dela, racionalizacija javne uprave ipd. SDS, ki tudi nadalje ostaja najmočnejša opozicijska stranka, bo najbrž v veliki meri vztrajala pri nelegitimnosti volitev, še posebej, če bo sodba Janezu Janši razveljavljena. Slednje se bo po vsem sodeč najbrž tudi v resnici zgodilo, če ne prej, pa na zadnji instanci, torej na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Sodbe, ki temeljijo na indicih o prejetih obljubah resnici na ljubo ne sodijo v sodobno in na demokratičnih načelih ter vladavini prava temelječo evropsko združbo. Indične sodbe o domnevnih obljubah so, prosto po Solženicinu, pogosto izvajali na podlagi zloglasnega 58. člena sovjetskega kazenskega zakonika v obdobju najbolj trdega stalinizma.

In kaj kažejo programi najverjetnejših koalicijskih partneric? Program Stranke Mira Cerarja, kot nove vodilne politične sile v državi, je naštevanje bolj ali manj lepih želja. Področja delovanja so sicer natančno razdelana, vendar program ostaja na ravni splošnosti in želja. Takšna pozicija omogoča strategijo širokega pasu prilagajanja povolilnemu razpoloženju, kar pa je za kredibilnost stranke vse prej kot pozitivno. Vprašanja, kot so smer spreminjanja davkov, ukrepi za večjo fleksibilnost trga dela, ukrepi za uravnavanje javnih izdatkov s prihodki, ukrepi glede državne lastnine ipd. ostajajo odprta. Osebno imam težave najti smer, v katero se stranka Mira Cerarja ob omenjenih vprašanjih nagiba in kakšno politiko glede omenjenih vprašanj bi stranka vodila, če bi prejela absolutno večino vseh glasov.

Program Socialnih demokratov odraža ideološko nasprotovanje svobodni družbi, v kateri prostovoljno sodelovanje med ljudmi ščiti vladavina prava, ki velja enako za vse. Vsebina je težko berljiva in polna mešanja med vzroki in posledicami ter je zadosti drzna, da ponuja moralne nasvete, kako bi morali živeti, celo nasvete glede spolnosti. Javno objavljen program SD si ne zasluži resnejše obravnave. Program stranke DeSUS je fokusiran na ponavljanje fraze o zaščiti statusa upokojencev in temelji na vztrajanju pri nevzdržnem sistemu sprotnih izplačil pokojnin, sicer pa ponuja prazne besede o pravičnosti, blagostanju, socialni vključenosti in podobne ter nič vsebinskih okvirjev za resnejšo polemiko. Za programa obeh strank veljajo besede Miltona Friedmana: »Prvo mi povejte program, da se do njega opredelim.«

Najbolj konkreten izmed vseh programov najverjetnejših strank prihodnje koalicije je program Zavezništva Alenke Bratušek. Iz programa se vidi, da je velik del ljudi, ki so pisali program, sodeloval pri delu odhajajoče vlade in da so seznanjeni z nekaterimi politikami in imajo izkušnjo dela v vladi. Program stranke je v pomembnih točkah nedosleden in kontradiktoren. Stranka denimo ponuja infrastrukturne projekte, ki so po svoji naravi finančno precej zahtevni, a hkrati napoveduje, da bi v naslednjih desetih letih znižala javni dolg v okvir 45% BDP. Preprosta matematika pove, da bi za kaj takšnega morali v omenjenem obdobju ob predvideni vsakoletni gospodarski rasti 2% izkazovati približno 2.5% proračunski presežek letno, ki bi ga v celoti namenjali za poplačilo obstoječega dolga.

graf

Ob izostanku resnejših sprememb v strukturi delovanja države je scenarij, kot ga ponuja zavezništvo premierke v odhajanju namreč iluzoren, vlada ki bi kaj takšnega izvedla, pa bi se v zgodovino zapisala kot ena bolj reformističnih. Programa Združene levice zavestno nisem obravnaval, ker gre za ortodoksen pamflet uperjen proti svobodni družbi na način Kardeljevega manifesta socialističnega samoupravljanja, ki mu v sodobni družbi, kot jo razumem, ni mesta.

Od rezanja tort in slavja bo treba preiti k dejanjem. In samo dejanja štejejo.

Pripis uredništva: Mitja Steinbacher deluje na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


34 KOMENTARJI

    • Ne razumem povsem. Iz načelnosti bi se mi zdelo smiselno edino a priori nasprotovanje NSi, da se pridruži koaliciji z ZL. Da pa se nebi pogovarjali o koaliciji s katerokoli levo ali levosredinsko stranko samo zaradi načelnosti – to pa se mi zdi nekonstruktivno. Stranka ima pooblastilo od državljanov, da v največji možni meri zagovarja in poskuša uresničiti svoj program. In če je to do zadovoljive mere omogočeno v levi koaliciji (v kar sicer dvomim), pa naj bo. Kuhanje mule in cepetanje pa ne koristi nikomur.

      • Mislim, da ZL ni daleč od Cerarjeve stranke. Niti od žABe. Tako da koalicija s Cerarjem je nenačelna koalicija. Takšne ne morejo trajati. Koalicija mora vsaj biti načelna, potem pa tudi, če samo pol programa realizirajo, so dobri. Tako pa od programa ne bo nič, ker nenačelnost pomeni da so se prodali.

        • Absolutno se ne strinjam o nenačelnosti NSi, če bo stranka šla v vlado. Posebno, če bi to bila vlada SMC+Desus+NSi!
          Načelnost je pomembna le glede glavnih programskih usmeritev, ne pa zaradi predsodka, da z “levimi” strankami ne morejo sklepati kompromisne koalicijske pogodbe. Z vstopom v vlado se nihče ne bi prodal.Jasno pa je, da brez jamstva, da bodo lahko uresničili najpomembnejše točke svojega programa v koaliciji ne bodo mogli biti. O levi ali desni usmerjenosti Cerarjeve stranke pa bo največ povedal njihov predlog koalicijske pogodbe.

          • A si ti NSi? Vse kaže da ne vidiš nobenih načel in tako tudi nenačelnosti. Tebi je načelnost predsodek. Hvalabogu bo ta problem Cerar rešil, ker vas najverjetneje ne bo v vladi. Če bi bilo odvisno od vas, bi vi prodali vse za mesto v vladi.

        • Tudi SDS pred prejšnimi volitvami ni nikogar izključevala za koalicijo, tudi Pozitivne Slovenije z Jankovićem ne. Tudi ob začetku letošnje kampanje niso izključevali SMC, to se je zgodilo šele z zaostritvijo kasneje v kampanji.
          Je pa povsem normalno, da gre NSi na koalicijska pogajanja. V primeru, da jim uspe izpogajati koalicijski sporazum, ki izpolnjuje bistvene točke programa, bi bila izdaja volivcev če ne bi sprejeli vstopa v koalicijo. Bistvo politične stranke je namreč izpolnjevanje njenega programa. Dvomim sicer da bi se to zgodilo, vendar načelen je potrebno biti, zato so pogajanja njihova obveznost.

    • BRAVO, g. Zdravko, tako se govori!
      Proti komu smo se borili l. 91?
      Kdo je pobijal rimo-katoličane po 2.svet. vojni?
      Kje in kaj je Barbara rov? Ali je Huda Jama res drugorazredna tema – za prvorazredno Ludamilo in J…ž Tonina (sovražni govor?!) ki se za vsako ceno hočeta “proslaviti” v bankrot-bruh vladi?
      NAČELNOST, prosim! Kolaborantov nihče ne mara.
      In če vam (NSi) lahko samo še na ušesa zašepetam – kdo pa so ti levaki = to so KOMUNISTI, to so tisti, ki so pred dobrim tednom ubili 298 ljudi (od tega 85 otrok!) ko so sestrelili MH17 – potem so pa trupla še dodobra oropali-oskrunili, mrtvim odvzeli dostojanstvo.
      In s takimi, ki sprejemajo in se klanjajo zunanjemu ministru skrunilcem, bi vi šli v vlado?
      Slovenci IMAMO TRDO KOŽO A DOBER SPOMIN!

  1. Ni velika skrivnost. Država je s sanacijo bank postala večinski lastnik slovenskega gospodarstva. V Zavezništvu si tako seveda ne predstavljamo, da bi bilo možno iz devetmilijardnega letnega proračuna poplačati 27-milijardni dolg. Predvidevamo, da bi država premoženje postopoma odprodajala (takrat, ko je to finančno smiselno) in tako vračala svoje dolgove.

    • Upam da MC le ni AB, sicer bo trenutek ko bo odprodaja finančno smiselna, to je, ko bo premoženje vredno nič ali manj prišel zelo kmalu.
      Prej prodaja seveda ni smiselna, saj ustvarjajo nek denarni tok, ki se ga da usmerjati. Prodaja sedaj ni smiselna tudi zaradi dokapitaliziranih bank. Ta denar je pravtako potrebno pravilno kanalizirati in restavrirati bančno luknjo. Državna podjetja so tu lahko v veliko pomoč. Na koncu tega procesa bo krzno v SI modni hit. Seveda ne imitacija in ne leopardji vzorec ampak naravno lastno krzno, ker si oblek iz Bangladeša in Vietnama ne bomo mogli več privošćiti.

  2. P.S. Mitja Steinbacher, moti me patriarhalni odnos do politike v Sloveniji, ki se kaže tudi v naslovu vašega članka.

    Jaz sem član Zavezništva, a mi ne bi bilo simpatično, če bi name kazali kot “tisti – Alenkin”. Predsednico seveda zelo podpiram, a bi me motil lastninski odnos izražen s pridevnikom.

    Kdo bo rekel, saj ste si sami dali predsedničino ime v ime stranke. Seveda – zaradi prepoznavnosti. Večina Slovencev je zaradi neučinkovitosti politike zelo apolitična in bi nas po imenu Zavezništvo težje prepoznali kot po imenu predsednice. Kar toliko bolj velja za SMC. A dvomim, da vsi v stranki vidijo Mira Cerarja kot svojega patriarha. Tako da se mi osebni zaimki zdijo zastareli. Tako so pred sto leti klicali pastirje: Đukanovićev Igor, Cerarjeva Marička…

    • Za strani DL in Verjamem, lahko rečem, da so zaradi razpoznavnosti pred volitvami dali ime voditelja.

      Pri Cerarju in Bratuškovi so dali pa samo to. Pri Cerarju gre dejansko za kult osebnosti. Tudi po komentarjih sodeč – kako bo Cerar vse zrihtal.

      • torej kot pri hitlerju…oz pri diktatorjih….kult osebnosti…hm pa to leti na sds…da je jj tak…zanimivo cerar je tut tak

  3. O nelegitimnosti volitev po morebitni odločitvi ESČP bo brezpredmetno razpravljati, ker bo do takrat minil že velik del mandata nove vlade. Obžalovanje, da SDS ne bo v vladi in zvračanje krivde zato, da ne bomo imeli “velike koalicije SMC+SDS” samo na stranko Mira Cerarja je čisto sprenevedanje. Povsem jasno je, da Cerar zaradi svoje načelne drže do spoštovanja našega sodišča, ne bo sodeloval s stranko, ki naše sodstvo ne samo ne spoštuje, ampak neprestano obtožuje. Tudi Cerar se zaveda velikih problemov v sodstvu in v njihovem programu imajo reforme sodstva precej poudarka. Osebno mi je žal, da SDS ne bo v vladi, ker bi prav iz pozicije zelo močne vladne stranke lahko za svojega predsednika oz. odpravo krivične sodbe (njegove in drugih) naredila največ.
    Program ZaB, je še najmanj kompatibilen s programom SMC, ker govori o zagonu velikih infrastrukturnih projektov brez tujega kapitala oz. z novim zadolževanjem. Povsem zanemarja tudi malo gospodarstvo. SMC v svojem gospodarskem programu niti ni tako narazen z NSi, kot se morda zdi na prvi pogled. Glede Desusa pa je vsem jasno, da gospodarskega programa nimajo oz. je vsebovan v dveh stavkih: Izvoz na nove trge na vzhodu in več vloge gospodarstva v diplomaciji.
    Vztrajanje NSi v opoziciji, bi v takem razmerju, kot je sedaj v novem parlamentu pomenilo, da ostajajo “nepomemben podaljšek” SDS, ki doživi napad največje opozicijske stranke vedno, kadar o nekem predlogu ali zakonu ne misli enako. SDS nasprotuje vstopu NSi v vlado, po mojem mnenju predvsem zato, ker se bojijo osamitve in marginalizacije, posledično pa še večje izgube volivcev. Sicer menim, da pogovori o novi koaliciji ne bodo predolgi in takrat bo vse jasno.

    • Problem te sodbe je v tem, da je preveč svinjarij, da bi lahko rekli, da je kar koli drugega kot politična.

      Da ne govorimo, da so sodniki in tožilci obračunavali s stranko, ki je še vedno v postopku.

      NSi seveda lahko vstopi v koalicijo. Mora pa postaviti nekaj ultimatov – privatizacija brez izjem brepogojno.

      • No, če to ni sprenevedanje, g. Alojz2, potem sem jaz Papež (tretji!!!).
        Pošiljam vam: nacionalni ponos, čut pripadnosti in osnovno poštenje, ki vam očitno močno manjkajo!

    • Neverjetne špekulacije. Lahko bi Cerar šel za komisarja v EU in bi Pahor dal mandatarstvo nazaj Alenki Bratušek. 🙂

  4. SMC volilnega programa ni imela, kar je dokazoval Miro Cerar na soočenjih. V dobrem tednu ga tudi ni mogoče narediti. SMC je prišla do zmage popolnoma enako kot Jankovič, s to razliko, da se “ozadje” tokrat ni izpostavilo kot pri Jankoviču s procesijo na Magistrat, vsi pa vemo, kdo sestavlja ozadje. Ko je Jankovič dokazal, da je matematični analfabet, saj ni znal sešteti koliko je 1+1 je dobila možnost Bratuškova (za kratkotrajno Janševo vlado, ki jo je zrušilo “ozadje”). Bratuškova je izpolnjevala načrt “ozadje” stoodstotno in je bila “nagrajena” z obstankom v parlamentu, medtem, ko sta Jankovič in Šoltes izvisela, saj sta s strani “ozadja” bila izločena, zaradi tega, ker nista disciplinirano upoštevala navodil “ozadja”. Tako je prišel do zmage Miro Cerar. Najbrž je bila posredi tudi volilna prevara z večkratnim štetjem enih istih glasov, saj je bila volilna udeležba čez cel dan zelo nizka, tik pred zaprtjem volišč pa je narasla na preko 50 odstotkov, pač po potrebi. Miro Cerar ni politik, zato tudi ne bo izvajal nobene politike svoje stranke, ampak bo bolj ali manj krmaril z navodili “ozadja” proti EU, torej se bo “prilagajal”,kar je najslabše. Prilagajanje pomeni, da bo razvoj države stagniral in se bodo izvajali samo “gasilski ukrepi”. Na ta način bo država (tako kot nekdanja SFRJ) nazadovala Namreč, če nimaš mandata, ki mu ga niso dali volivci, ampak “ozadje”. moraš izvajati navodila tistega, ki ti je podelil mandat. Čez morda eno ali največ dve leti bo Miro Cerar, ko bo izvršil vse postavljene naloge “ozadja”, šel v kako dobro plačano službico. Na Gregorčičevi ga bo obiskal “veliki (mali) boss ” ozadja in ga bo prepričal, da odstopi, saj “ozadje za Mira Cerarja menda že zdaj ima rezervo. Slovenski “maratonci pa bodo tekli nov častni krog”!

  5. Pokorno javljam,da je bistro biti kratek in jeder in ne izgtubljati preveč volje in energije.

    Sprva sem skoraj zapisal : Koalicija SZDL

    Ker pa to nikakor ne more biti, zaradi Buržujrdeče krvne slike potomcev 1.klase Partije ZKS&YU in potomcev Boljšojkomisarjev Yugordeče revolucionarne armije, je bolje iskati bolj izvorna imena.Torej, iščemo najboljše ime za novo rdečemavrično izborno vlado pod patronatom stricev in tet iz frontnega ozadja, kot sledi, n.pr.:

    Koalicija Rdeči TITONIC

    Koalicija Lutkovno gledališče Pinocchio di Murgeldorf 1.

    Koalicija nasledstvenih revolucionarnih tradicij

    Koalicija virtualnega preživetja na tuj račun

    Koalicija Viva nezasluženi privilegiji

    Iščimo nove ideje in malo počakajmo, da vidimo ta vnaprej
    prosluli projekt popolnega razsula in velikega soočenja z Resnico in z Realnostjo, narejenega na naših hrbtih za naše račune !?

        • Nikar ne laži. Cerar je še pred tem twitom izjavil, da ne bo šel v koalicijo z SDS.

          Sploh pa se nihče ne pritožuje, tako, da nehaj cviliti in valiti krivdo na druge. Cerar se je sam zaj***, ko je zavrnil to možnost, saj bo imel mnogo več težav, kot sicer.

          To je problem, ki ga ima predvsem Cerar.

          • Ena krščanskih zapovedi je “Ne laži”. No v praksi tega ni za opaziti, Alojz in Mitja Steinbacher sta lažnivca.

          • Nik, ker sem te dobil na laži, poskušaš z lažjo – da druge lažno obtožuješ, da smo lažnivci.

            Lažnivec si pa ti sam.

        • Nik,

          V besedilu lahko sami preberete, da SMC stranki SDS ni poslal vabila na koalicijska pogajanja, s čimer je formalno zavrnil možnost sodelovanja z njimi, kar povsem drži. Nikjer ne navajam, kaj so predstavniki obeh strank drug o drugem govorili pred volitvami. To z vsebino članka in z objektivnim dejstvom, da jim pač ni poslal vabila na pogajanja nima nobene zveze (nisem toliko drzen, da bi namigoval na razloge, zaradi katerih SMC ni poslal vabila SDS). Morda jim ga tudi v resnici ni poslal zaradi tega, na kar se sami sklicujete, vendar bi o tem morali vprašati g. Cerarja oziroma njegove svetovalce za pogajanja. Svetujem malce več premisleka pri branju. Tako bo lahko komunikacija tekla dostojanstveno, brez žaljivk in bo precej bolj plodna in v korist nam vsem. S svojim posegom ste nekoliko “zasmetili” razpravo.

          Mitja Steinbacher

  6. kdo pravi, da SMC nima programa? ta je kratek in jedrnat: smo proti SDS, to je edini zmagovit program v slo…

  7. Hm.
    Sam bi rekel takole:

    NsI naj vstopi v vlado skupaj z DeSUSom (ali pa še SDjem).

    Naj si poskuša agresivno izboriti uresničevanje svojega ekonomskega programa.

    Ob tem naj sicer navidezno fura neko zmernost in poskuša pridobiti nekaj pozicij v volivnem telesu.

    V ozadju naj krepi zakonodajna in pravna prizadevanja za to, da se omogoči finančno krepitev konservativnega pola in da se utrdi konservativno šolstvo in ostala društva.

    Istočasno naj se začne desnica na terenu strateško reogranizirati.

    Ustanovi naj se kakšna nova stranka.

    Naredi naj se nove spletne medije in začne z intenzivnim “agitiranjem” po tviterju in blogih.

    Naredi naj se okrogle mize in se zadevo sforsira v javnost.

    Cerkev naj se strateško kao “umakne” in se posveti oratorijem, razgogorih z mladimi za duhovne poklice in naj bolj intenzivira misijone po farah, več naj se moli (poleg molitve za domovino se lahko uvede še za druge namene) in strateško naj se organizira ŽPSe in ŽGSje. Predvsem mora biti poudarek na trdnem gospodarjenju!

    V tem vidim edino možnost krepitve desnice IMHO.

    • Rokc, kaj če bi vi to razložili na partijskem sestanku in ne v Časniku – solidnem glasilu poštevih ljudi!

    • Se popolnoma strinjam s tem. Žal pa so že pred prejšnjimi volitvami sami pomagali, da DL ni dobila več glasov, ki je bil tak poskus.

    • Se popolnoma strinjam s tem. Žal pa so že pred prejšnjimi volitvami sami pomagali, da DL ni dobila več glasov, ki je bil tak poskus.

  8. Pa še to!
    NSi bi šla v vlado z SMC – stranko brez hrbtenice, brez programa in brez načel! Instant stranko, za katero je bilo že TRI TEDNE PRED njenim ustanovnim kongresom znano, da bo zmagala s cca. 36%!!! In beseda je goljufivo meso postala. Amen!

Comments are closed.