Koalicijo v podporo Alenki Bratušek združuje le nasprotovanje Janezu Janši

Teden, ki se izteka, je bil, podobno kot že ves zadnji mesec, v znaku formiranja nove vlade in rušenja obstoječe. Ob vseh kolobocijah, ki smo jim priča, sem se spomnil na refren pesmi Pada vlada.

Glede na to, kaj vse je padalo v pesmi Bajage, je vprašanje, kaj je sploh ostalo trdno na tleh. Žal, enaka ugotovitev velja tudi za Slovenijo. Kriza, ki nas seveda ni zaobšla, kot je pred leti marsikdo mislil, je že zdavnaj zbrisala nasmeh z lic ljudi. Zdi se, da ne še tudi z lic politikov in sindikatov.

A način, na katerega se ruši sedanja vlada, lahko pomeni nadaljevanko te tragikomične pesmi. Seveda vlada Janeza Janše ne pada zaradi nepojasnjenih 30 tisočakov v žepu. Očitati premierju 30 tisočakov v žepu, ne more biti resen argument za linč in klic po odstopu. Funkcija premierja namreč bistveno presega omenjeni znesek! No, naj bi ga in v vsaki resni državi tudi ga.

Samo za primerjavo. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik mesečno prejme 20.000 evrov plače. Milan M. Cvikl kot član računskega sodišča v Luksemburgu mesečno prejme 21.000 evrov. Evropski poslanec Milan Zver prejme na mesec dobrih 5 tisočakov neto. Direktor Krke, Jože Colarič, je v lanskem letu za vodenje podjetja prejel 659.000 evrov bruto. Prva stoterica slovenskih menedžerjev pa je v lanskem letu prejela v povprečju 17.600 evrov na mesec! Spet drugi so razni popoldanski svetovalci za milijonske zneske, kar lahko preverite preko Supervizorja. Skratka, ko pogledamo prejemke drugih visokokategornikov, dokaj hitro vidimo, da gre dejansko za mizeren znesek. No, upam, da to dejansko ni razlog za zahteve po odstopu in da si politiki tega ne verjamejo!

Vse bolj se kaže, da je glava Janeza Janše zahtevana zaradi drugih stvari in da je osnovno vodilo vsega današnjega dogajanja dejansko nasprotovanje liku Janeza Janše. Biti proti! K temu nakazujejo še posebej akcije Gregorja Viranta, katerega stranka je preko vodenja finančnega ministrstva bila odgovorna za najpomembnejše akcije te vlade, medtem ko se ravno njihovi ukrepi na ministrstvu, ki jih je Janševa vlada podprla, zdijo kot kamen spotike z levico, kamor Virant dejansko sili! No, že res, da je bil ekonomsko-finančni del stranke DL pod nadzorom Janeza Šušteršiča, ki se je z Virantom na strokovni ravni sporekel, pa vendar. V kolikor napisane besede strank niso zgolj puhle črke na ničvrednem papirju, se DL seli v združbo nezdružljivih, katerih edina skupna točka je ad hominem odnos do trenutnega premierja. Za državljane nič kaj spodbudno!

Nič kaj spodbudno pa ni niti nominiranje Alenke Bratušek za novo mandatarko. Po spodletelem poskusu z Mirom Cerarjem je Alenka druga v vrsti, ki bo poskusila dobiti potrebnih 46+ glasov. Podobno kot pri Miru, je tudi sedaj vsebina v drugem ali celo v petem planu. Ni čudno, da je njeno kandidaturo Jože Damijan pospremil kar s prvoaprilsko šalo! Vsekakor ne želim ocenjevati nekoga še preden je nastopil s funkcijo, a čas ni primeren za eksperimentiranje. Funkcija premierja že itak zahteva osebo, ki je vešča v ekonomiji in financah, tokrat pa je ta potreba še toliko večja. Diploma z naslovom »Vpliv poroznosti konfekcijskih medvlog na hitrost izhlapevanja znoja«, ki jo je kandidatka za mandatarko uspešno zagovorila leta 1994 na Naravoslovnotehniški fakulteti in magistrska naloga iz FDV-ja z naslovom »Statusna sprememba servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod«, iz leta 2006, pač nista tisto, kar bi pričakovali od kriznega voditelja. Seznam o tem, kakšne šole imajo naši poslanci, si lahko preberete tukaj.

Obstaja pa še en scenarij, ki se zdi še najbolj verjeten. In to je, da se bo mandatarka zapisala kot prva oseba pri nas, ki bo izvoljena za premierko, ne bo pa dobila potrditve svoje vladne ekipe. Potem sledijo predčasne volitve. Z nekaj besedne igre bi dejal, da bo delila usodo Janeza brez Dežele, angleškega srednjeveškega kralja. No, če se tudi slovenskemu Janezu vse bolj približuje parafraza na njegovega srednjeveškega soimenjaka, saj je vse bolj podoben vladarju brez vlade, pa bo enake usode kaj kmalu deležna tudi Alenka. Taista Alenka, ki Janezu jemlje njegovo vlado. Tudi Virant bi kaj kmalu utegnil postati naslednji s pristavkom »brez«; on brez stranke. Morda še kdo. Lukšič v SD? Vroče je namreč povsod. Seveda pa v politiki nikoli ne smemo izključiti raznih presenečenj. Tudi najbolj nemogočih scenarijev ne. Ta so vedno možna!

Skratka, pada vlada, na obzorju pa se ne vidi nič obetavnega!

Opomba: kolumna je objavljena tudi na Steinbacher media