Ko žerjavi odletijo

25

Pretekli teden so politično dogajanje v državi zaznamovali predvsem trije dogodki: drugi krog predsedniških volitev, protesti proti stanju v državi in napoved predsednika SLS, da se bo spomladi nepreklicno umaknil z vrha stranke.

Kot je videti, v nasprotju s pričakovanji nekaterih, protesti niso bistveno vplivali na izid predsedniških volitev. Odhajajočemu predsedniku države ni odkrito koketiranje z demonstranti prineslo praktično ničesar. Njegov poraz je hud, točno tak, kot so ga napovedovale ankete vse od prvega kroga volitev naprej. Še več, uspelo mu je nekaj, kar ni doslej še nikomur – v drugem krogu je dobil celo manj glasov, kot v prvem. Kar z veliko verjetnostjo kaže na to, da ga v resnici večina volivcev, vključno z demonstrirajočimi, vidi kot del problema in nikakor kot alternativo sedanji vladi.

Kar je seveda logično, saj bi bilo naravnost groteskno, če bi tisti, ki demonstrirajo proti samovolji politikov in nepravni državi, alternativo videli v politiki, ki jo ob odhajajočem predsedniku najbolj simbolizira ljubljanski župan, ki je z delovanjem svoje liste v mestnem svetu in s podvigi članov svoje ožje in širše družine tako rekoč vzorčen primer samopašnosti in izigravanja pravne države.

Gotof je ali nič več ne bo, kot je bilo

Nobena skrivnost ni, da je stanje v državi alarmantno. Lahko si o kateremkoli politiku in o njegovi odgovornosti mislimo, kar hočemo, a dejstvo je, da se politika že vsaj dva mandata ne zmore dogovoriti nič konkretnega. Vsak resnejši poskus reform je zaradi ljudske volje ali njene zlorabe obsojen na propad. Dejstvo je, da sta predsednik vlade in vodja največje opozicijske stranke vpletena v preiskave kaznivih dejanj. Dejstvo je, da v parlamentu sedi kopica poslancev, ki bi s svojim CV-jem težko dobili službo v podjetju, ki da kaj nase – ponarejevalci, ovaduhi in še kaj bi se našlo. In dejstvo je, da so na čelu premnogih slovenskih mest, med njimi večine največjih, župani, zapleteni v številne nečednosti – med njimi je tudi primer samopašnosti šejkovskega tipa, ko člani družine vseh generacij grozijo ljudem s smrtjo, z dragimi avtomobili ogrožajo varnost na cestah in razgrajajo po lokalih.

Že mogoče, da je v ozadju protestov tudi kakšen organizator s politično agendo, a ob vsem zgoraj naštetem je razkrinkavanje ozadja protestov brezpredmetno. Četudi bi demonstracije organiziral sam Kučan, je neizpodbitna resnica, da je stanje v državi slabo. Da se standard niža in da to občuti vse več ljudi. Da se niža politična kultura. Najhuje pa je, da je vse manj razlogov za optimizem. Ne glede na trud vlade, te ali prejšnje ali bodoče, se ne da izvesti prepotrebnih reform, saj jih vsakokratna opozicija, ob podpori sindikalnih politikantov, z za lase privlečenimi argumenti, brezkompromisno ruši. Svoje pa s sramotnimi sodbami doda še tretja veja oblasti, tako imenovano neodvisno sodstvo.

Zato bi vse stranke, tako na levici kot na desnici, storile bolje, če bi, namesto, da se ukvarjajo z ozadji demonstracij, le tem prisluhnile. Preden bo prepozno, preden bo parlamentarno demokracijo, tega najmanj slabega med političnimi modeli, spet zamenjal kak utopičen eksperiment. Prvi korak bi bil, da bi stranke močno poostrile etične standarde in to ne glede na ceno. A so šle zadeve predaleč, da bi to zadoščalo. Demonstrantom bo potrebno prisluhniti tudi pri zahtevah po novih obrazih. Bolje novi obrazi v obstoječem političnem sistemu, kot nov politični sistem. Tako na levi, kot na desni. A si je danes težko predstavljati junaka, ki bi gospodom Janši, Lukšiču ali Jankoviću povedal, da je čas za odhod.

Najboljši odhajajo

A namesto umika tistih, ki narod razdružujejo, je videti, da odhajajo najboljši. Tako je svoj odhod s čela Slovenske ljudske stranke napovedal njen predsednik Radovan Žerjav. Politik, ki je v razmeroma kratki karieri med vsemi politiki najbolj vestno in dosledno uveljavil etične principe. Spomnimo, Žerjav je v prvo politično ligo vstopil leta 2007, ko je na položaju prometnega ministra zamenjal neopaznega Janeza Božiča. Že po nekaj mesecih ministrovanja je prišel v oster spor s cestnim lobijem zaradi mahinacij in slabo opravljenega dela pri gradnji šentviškega predora. Po polomu stranke na parlamentarnih volitvah leta 2008, na katerih se je SLS komaj uspela uvrstiti v parlament, je Radovan Žerjav na mestu predsednika stranke zamenjal celjskega župana Bojana Šrota.

Pod njegovim predsedovanjem je SLS kot edina med strankami začela uveljavljati že skoraj pozabljene etične standarde. Tako je moral stranko zaradi neetičnega ravnanja zapustiti črnomaljski župan Andrej Fabjan. Pika na i pa je bila nedavna izključitev mariborskega župana. Dosledno moralno držo je stranka pod njegovim vodstvom pokazala tudi po lanskih parlamentarnih volitvah, ko je Žerjav dal jasno vedeti, da vstop v koalicijo s stranko ljubljanskega župana ni sprejemljiv.

Rezultati seveda niso izostali in SLS je na zadnjih parlamentarnih volitvah po poldrugem desetletju vztrajnega padanja krepko popravila svoj rezultat, Žerjav pa na lestvicah priljubljenosti politikov vztrajno napreduje proti vrhu.

A glej ga zlomka, v trenutku, ko se je zdelo, da je perspektiva Slovenske ljudske stranke in njenega predsednika nadvse rožnata, ko državljani celo na ulicah zahtevajo od politike več poštenja, odprtosti in moralne trdnosti, je svoj umik napovedal prav tisti politik, ki pričakovanja državljanov najdosledneje izpolnjuje. Samo upamo lahko, da si bo premislil.

Vir fotografije: dolenjski list


25 KOMENTARJI

  1. Dobro si zapisal. Še več bi dodal, med drugim tudi to, da Žerjav ni človek za politika. Zgleda kot užaljen otrok, ki hoče biti pomemben. Res se je po pogoriščih polepša podobo z etičnimi odstavitvami.

    Glavna problema sta dva:
    1. eden je mafija, ki si ne more nikakor dopustiti, da izgublja fevd za fevdom in to od najbolj drznega šahista in nasprotnika na drugi strani, JJ. Kot je Zakrajšek v intervjuju Financ zapisal: tu gre mafija s samomorilskim skriptom na vse ali nič, kot v bitki za Stalingrad, pozicijska vojna, mož na moža, vsa sredstva so dovoljenja, revolucija je nujna. Pričakujem državljanjsko vojno ali pa prevlado rdeče mafije in velik kaos, revščino in zapiranja drugače mislečih, zelo verjetno tudi pobijanja. Mafija je bankrotirala, mafijci imajo strahotne dolgove in oni so do fevdov prišli na mafijski način: s krvjo, umori. S kapitalom ne znajo delati, da bi ga podjetniško plemenitili, zato so morali svobodni trg deformirati, z monopoli, karteli, ksenofobijo, ULTRAprovincialnostjo, zadrtostjo in konzervativnostjo.

    2. problem so množice, ki so fanatično in dokonca sprane, enoumne. Te množice danes iščejo krivca izven sebe in ponavadi v svojih nasprotnikih ali fantastih. Nočejo pa priznati, da so ravne one krive, ker so ves čas služile kot demokratična podlaga in upravičevalec MAFIJE, saj je bilo v 20 letih večinoma tako kot so množice hoteli in ne glasniki razuma, desničarji, liberalci. Ne, vedno je bilo na najbolj agresiven, terorističen socialističen način: Triumf socializma. Stalno prerazdeljevanje denarja z igri ničelne vsote: vzemi temu, da ta dobi. Sedaj pa so manipulirani s prerazdeljevanjem revščine.

    Nekoč sem mislil, da če odstranimo par politikov ali mafijo ali vso sodstvo zamenjamo s tujim, da bomo rešili državo. S temi demonstracijami vidim, da je v Sloveniji proces demonstracij predmiloševićevski, JOGURTNE REVOLUCIJE, MITINGI, kolektivna psihoza, bolan nacionalni interes, boljševiške vrednote, protidemokratičnost, protievropskost, protikapitalizem. Mi smo tako kot Nemčija na začetku histerije nacional interesnega socialista HITLERJA leta 1932, tako kot socialist Mussolini leta 1918 in tako kot Slobodan Milošević , ki je osvajal z nacistično-boljševiško ideologijo oblast s pomočjo MITINGOV.

    Vse primerjave z arabsko pomladjo ( tam se res ve kdo je na eni strani in kdo je avtokrat), ali pa z demonstracijami v Grčiji in Italiji in Španiji so deplasirane, ker je tam v družbi več močnih mnenj in tokov in ni še nič rečenega da se tam vrača komunizem oz. socializem ( podržavljenje podjetij in PRERAZDELJEVANJE TUJEGA denarja = KRAJA, ROP).

    Hočem povedati, da komunisti v Sloveniji imajo psihopatsko motnjo osebnosti. Hkrati tako dobro in učinkovito manipulirajo množice, da so le te izgubile stik z realnostjo. Hkrati ima ta mafija v sebi večinski samomorilni skript, saj takoj ko izgubi kak fevd začne vojno na vse ali nič oz. požiga polja kilometre daleč, češ, če ne morem ukrasti 80% pridelka, ga bom 100% požgal. Že gospodarjenje v 22letih na 45 let podlage se je kazalo, da je zanje normalno ubiti 250 kg bika za to da dobijo za svoj žur 3 kg biftka. Oni gredo sedaj v totalni samomor in umor (revolucijo). Nikdar ne bodo priznali svoje krivde, svoje odgovornosti, svojih napak, Kaj šele, da bi jih pomagali popraviti.

    Čas je za emigracijo ali za svetniško smrt.

  2. Čas je za emigracijo ali za svetniško smrt.

    Nič kaj lepo prihodnost nam ne obetate, gospod Pavel. Priznam pa, da trenutno v Sloveniji ne vidim nobene organizirane miselnosti, ki bi potegnila voz iz blata. Kdo ve, se pa mogoče organizira? Mogoče pa jaz ne vem zanjo?

  3. Umik Žerjava je katastrofa za politiko,predvsem pa za desno sredino.Če SDS in njeni razgrajači po forumih /Časnik,Siol,Reporter….)mislijo,da če se SLS sesede,potem njeni glasovi gredo k SDS se zelo motijo.Saj niti edinega desnega kandidata na preds. volitvah niso sposobni spraviti v drugi krog.Na desni sredini mora biti čim več raznolikih strank,ki nagovarjajo čim širši krog volivcev.Vse drugo je katastrofa.SDS 50+…?Ne 20+/-

  4. več takih člankov! kako osvežilno deluje malo razumnega krščanskega razmišljanja na teh straneh!

      • Spostovani g. Alojz,

        ce bi vam (pa nisem in ne bom!) napisal, da ste “SDS jurisnik” ali “katoliban”, bi bili neskoncno uzaljeni. Prav smilite se mi, da ko vam zmanjka argumentov, udatire po drugacemislecih z etiketo “komunajzar”. Je res tako tezko sprejeti drugacen pogled? Upam le (ceprav vse kaze na to), da niste v prejsnjem rezimu bili zagrizeni komunist prav vi in ste taksen nacin obnasanja prevzeli ravno na njihovih (nekoc vasih?) partijskih sestankih. Ce nekdo misli drugace, ne pomeni, da vas ogroza. Mir z vami.

        • Jože, s čim me ti obkladaš, je čisto nepomembno, ker si popolnoma neverodostojen, čeprav se od časa do časa poskušaš prikazati kot zmeren, včasih celo kot kristjan.

          Jaz po drugače mislečih ne udriham, oznako komunajzer pa dam le tistim, ki si jo dejansko to so.

          Vse ostalo opisuje tebe.

    • Jože, strinjam se z vami! Posebej mi je vsec, da pisec clanka ne preferira ne desne, ne leve, temvec vsem politicnim opcijam postavi izziv in nastavi ogledalo. A zal smo spet tam: ko jim nastavis ogledalo, ti povedo, da si komunist. Zalostno. Mar se niso ravno komunisti na popolnoma enak nacin branili pred kritikami?

  5. Alojz,ne nakladaj.Mesece ste nabijali kako bo Zver zmagal,tako kot lani,kako bo SDS dobila 50+.Vsakdo,ki ni tulil v isti rog je bil na “desnih” portalih deležen diskvalifikacij s strani komentatorjev.4 .12. so pa reveži iz SDS-a dobili ubogih 26%.50+?

    • Eh, g. Roman, bolj ko vas berem, bolj imam občutek, da ste še eden od Jankotovih kameradov, ki vam je najpomembneje iskati grešne kozle v SDS. Pa ni nobena idealna stranka to, vseeno pa se sprašujem, kaj vas tako grize.
      Kar se Žerjava tiče, ga cenim predvsem zato, ker je zagret za reforme in ne popušča logiki tovarišijskega kapitalizma, ki ga skuša skozi stranska vrata v SLS pripeljati predvsem Franc Zagožen. Mi je pa žal, ker je Žerjav včasih povsem nebogljen in skuša biti prisiljeno sredinski, ne da bi dobro premislil o tem, kaj bi bilo res dobro reči (tudi Virant je podoben primer). Pohvalil pa bi Mihaela Prevca, zanj se vidi, da ima vse poštimano v glavi tako, kot mora biti.

      • Pri žerjavu me najbolj moti to, da ne spremeni osnovne politike – to je nacionalni interes in tovarišijski kapitalizem. Virant pa ima tudi to težavo, da včasih poskuša biti preveč levičarski, čeprav ve, da mu to ne bo pomagalo.

        Bistvenega bi se morali zavedati – da je treba spremeniti ekonomsko politiko, če hočejo, da strici iz ozadja izgubijo vpliv.

    • Roman ne laži. Jaz nikoli nisem nabijal, da bo Zver zmagal. Tudi večkrat sem poudaril, da bom iz taktičnih razlogov volil Pahorja, kajti vedel sem, da v 2. krogu Zver ne bi imel možnosti.

      In tudi nikjer nisem zasledil kaj pretirane evforije glede tega, da bi Zver zmagal. Tudi Pahor ni bil deležen kakšnih hudih napadov, le upravičenih kritik.

      Je pa prijetno presenečenje, da je Türk tako popušil.

  6. O Žerjavu sta vse, kar je vredno omembe, povedala prenovitelj in pavel. S prenoviteljem se z veseljem strinjam še o Mihaelu Prevcu in tudi o vsem drugem.

  7. KAKORKOLI že , je bila SLS pod vodstvom predhodnikov stranka , ki se je najbolj udinjala kontinuiteti in prispevala k dolgoletnemu nazadovanju te države ! KOMUNISTI so jih vlekli za kljune , da se še tega zavedali niso ! HLAPCI , skratka !

  8. TI SLS – ovci , bi morali vsaj vedeti , kdo jim je po vojni , s krivično obvezno oddajo , praznil hleve , kašče in stikal po kleteh !
    Okupator , nemci , so navkljub vojni , pustili trg delovati , kmetje so živino prodajali na sejmih mesarjem , ti ga ponujali v mesnicih ! Ne poznam primera , da bi “okupator ” vzel eno samo živinče , ker je trg deloval !

  9. SLS je tragična stranka, z najbolj poštenim članstvo in najbolj naivnim in nesposobnim vodstvom vse od Omana naprej.
    Bi pa upala reči, da je Žerjav doslej še najboljši. Upajmo, da se bo premislil glede odstopa!

    • Veteranka, tvoja blaga presoja me je prav prevzela. Ampak zakaj ne bi upali, da člane pri izbiri vodstva spremlja tudi modrost in tako prekinejo s tragičnim značajem svoje stranke? Ta hip se ne spomnim države ali dežele z vplivno ljudsko stranko, ki ne bi uživala blaginje,trditi za Španijo nasprotno, vsaj iz slovenske prespektive ni resno.

Comments are closed.