Ko vladi diktira Levica

13
357

Skoraj mesec dni že imamo novo vlado in ali veste, katere so njene ključne prioritete? Morda delite z menoj mnenje, da to ni jasno. To, kar piše v koalicijskem sporazumu menda ni treba jemati tako zares, v javnosti pa je od prevzema njene funkcije še najbolj odmevalo izganjanje zasebnih lastnikov kapitala in nekatere odločitve pri kadrovanju (beri Črnčec in Velički), pri čemer se na primer notranjemu ministru ali predsedniku vlade niti ni zdelo vredno, da javnosti pojasni, zakaj je bil odstavljen glavni policist v državi.

Ob izvolitvi aktualne vlade me je eden od novinarjev vprašal, katere morajo biti prioritete za naslednji mandat in na kaj naj se osredotoči vlada, da bo zajela celotno družbo in jo izboljšala. Takrat nisem uspel odgovoriti, mi je pa vprašanje ostalo v mislih in sem ga še večkrat premleval. V tem zapisu skušam ubesediti svoje vtise ob enomesečnem vladanju te vlade in svoje misli o tem, kaj bi bilo dobro, da si oblast postavi za glavne prioritete.

Nepisano pravilo pravi, da ima vsaka nova vlada sto dni časa, ko ji mediji in javnost pustijo nekaj miru, da se vpelje v delo. Ne vidim razloga, da tudi ta vlada tega časa ne dobi, a burni zadnji mesec zaradi zgoraj omenjenih zadev, sta vlada in njena zunajvladna podpornica v parlamentu pravzaprav povzročili sami. Namesto jasnih in odločnih sporočil o vladnih prioritetah v tem mandatu smo bili priča, da javnopolitično agendo vlade s svojo marksistično ideologijo, retoriko in rešitvami še najbolj ustvarja stranka, ki ni v vladi, a je slednja odvisna od njene podpore. Kakor koli že, tri prednostne naloge katere koli vlade glede na stanje, v katerem se trenutno nahaja Slovenija, se mi zdijo naslednje.

Prvič, nujno se je treba posvetiti problemom in izzivom v zvezi z demografijo. Imamo eno najbolj starih populacij v Evropi in po dobrem desetletju pozitivnega naravnega prirastka, je bilo lani spet več umrlih kot novorojenih. Postarano prebivalstvo zahteva višje socialne transferje, saj se bo povečal pritisk na pokojninski sistem in oskrbo starejših. Poleg tega bomo ob šibkejši mlajši in srednji generaciji čedalje bolj soočeni s pomanjkanjem delovne sile. Priseljevanje bo postalo nuja. Skratka, prva prioriteta vlade bi morala biti spodbuditi višjo rodnost, tako da oblikuje okvirne pogoje, ki bodo mladim omogočili ustvarjanje družin in odločanje za večje število otrok. Obenem je seveda treba v zvezi s tem urediti vprašanje dolgotrajne oskrbe starejših ter vprašanje vzdržnosti pokojninskega in zdravstvenega sistema. Slednje vprašanje je še posebej zahtevna zgodba zaradi korupcije pri nabavi medicinskega materiala.

Drugič, vlada je s svojim državnim aparatom prvenstveno servis za državljane in podjetja. Vlada je tista, ki lahko z zakonskimi in drugimi ukrepi na področju davkov, ureditve trga dela, upravnih postopkov in drugih področjih ustvarja ugodne pogoje, da bomo državljani in podjetniki v državi čim lažje dosegali svoje cilje in projekte. Naj navedem le primer e-uprave, ki je, od kar Viranta ni več na ministrstvu za javno upravo, samo še nazadovala po lestvici s primerljivimi državami. Te naravnanosti, da je vlada in državna uprava predvsem servis, nisem zasledil niti v prejšnjem mandatu in glede na sestavo sedanje koalicije s podporo skrajno leve parlamentarne stranke, se bojim, da se bo v državnem aparatu še naprej krepila stagnacija in socialistična mentaliteta, po kateri odločevalci v aparatu najbolje vedo ter odrejajo, kaj, kje in kako lahko posamezniki in podjetje opravljajo svoje dejavnosti.

Tretjič, že nekaj časa lahko opazujemo, kakšno zmedeno in neustrezno zunanjo politiko ima Slovenija. Čeprav smo v EU-ju in Natu, so donedavni zunanji minister in drugi vladni predstavniki gojili najbolj prisrčne vezi z Rusijo, čeprav v okviru EU-ja proti njej izvajamo sankcije. Če že nismo formalno v zavezništvu z Rusijo, pa se zdi, da vidni predstavniki prejšnje in sedanje vlade izvajajo nekakšno posodobljeno politiko neuvrščenosti in svetovnega pravičništva. Posledično smo znotraj EU-ja in Nata brez pravega zaveznika, kar se nazorno kaže pri arbitražni zgodbi. Torej, tretja prednostna naloga je po mojem mnenju voditi tako zunanjo politiko, ki bo Slovenijo trdno zasidrala v evroatlantske povezave, za katere smo se državljani leta 2003 odločili z več kot dvotretjinsko večino.

Poleg tega je nujno, da ustvarimo strateška zavezništva s ključnimi državami v bližnji soseščini, npr. Avstrija, Nemčija in višegrajske države, ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. Podobno kot pri prejšnji točki, me tudi pri tej točki spreletava bojazen, da nas bo aktualna koalicija in njeno šesto kolo odpeljala v drugačno smer.

13 KOMENTARJI

    • Ja, diktira skrajna levica, toda ni ona odgovorna za svoje neumnosti. Levica sama ne more ničesar spremeniti.

      Odgovoren je Šarec, ki brez Levice ne bi bil predsednik vlade. V tem položaju, ko je Šarčev položaj odvisen od nje, je pa njene neodgovorne pobalinske izpade treba jemati resno.

      Zaradi Šarca se podjetja že selijo v tujino, ne zaradi Levice.

  1. “Skoraj mesec dni že imamo novo vlado in ali veste, katere so njene ključne prioritete?”
    Moj vtis je, in verjetno se ne motim, da je prva prioriteta od ključnih ohranitev oziroma perpetuacija oblasti. Koalicijsko dogovarjanje, ki me je spominjalo na kravje kupčije na živinskih sejmih, je šlo izrazito v to smer. In zakaj je to mogoče, zakaj je Slovenija v nekem smislu unikum v Evropi? Ker so možgani kar nekaj generacij močno oprani. Kar poglejmo javni sektor. Tam nekritično prevladuje mnenje, da je to področje nekakšen privilegij in da moraš biti zato lojalen, na liniji, moderen (beri: levičarsko usmerjen). In kakšne časopise imajo tam naročene: Delo, Dnevnik, Večer (no, saj “desničarskega” dnevnika tako ni – kar je tudi unikum v Evropi). Še izraziteje pa se to kaže v državni upravi, sploh v pravosodju in represivnih organih, leglu levičarskih ljudi in idej. Tam je bogokletno, če nisi levičar; je že bogokletno.
    Jaz ves čas trdim, da je v takšnih razmerah volilni uspeh demokratičnih strank (izraz raje uporabljam kot “desnih”, ker je desnica pri nas dejansko samo neke vrste ubeseditveni antipod levice; desnice po socioloških oznakah Slovenija sploh nima) presenetljivo dober in se voditelji teh strank brez potrebe obmetavajo z očitki o razlogih neuspeha. Res je le, da morajo vztrajno dolgoročno delati in se medsebojno podpirati na preobrazbi precej pohabljenega duha slovenskega volilca, zlasti na terenu, kamor liderji premalo zahajajo. To je edini način, da se znebimo uničujočega vsegliharstva. Konsolidacija SLS je korak v pravo smer, manjka še politično konstituiranje liberalcev.

  2. Prioritete v članku predlagane razumne vladne politike so v redu. Čas je, da neka slovenska vlada v ospredje postavi prodružinsko in pronatalitetno politiko. Določeno prestrukturiranje davkov bi bilo nujno z manjšo obdavčitvijo dela in nekoliko višjo premoženja in po mojem tudi profita ( 18% je vendarle primerjalno v zahodnih okvirih nepotrebno nizka obdavčitev, ne glede na to, kar trdijo naši podjetniki). Spodbuditi je treba predvsem najboljše kadre, da ne bi množično uhajali v inozemstvo. To je velika grožnja. Pogledati natančno, kdo odhaja in zakaj in specialne spodbude usmeriti v to populacijo. Ne k tistim, ki bojo vedno ostali v tej državi in vedno na breme proračuna in vedno bremzali Slovenijo z rdečo ideologijo. Odhajajo nam zlasti ljudje s tehničnimi znanji, od rokodelskih veščin do vrhunskih programerjev, raziskovalcev, znanstvenikov. Odhajajo medicinske sestre in zdravniki. V slovenskih bolnisnicah cel kup ljudi zaradi mnogih razlogov komaj čaka, da bi odšla preko zahodnih oz. severnih meja. Kot so odšli trije odlični otroški kardiologi s pediatrične klinike in je zdaj velik cirkus. Zahodne strokovnjake se zdaj vabi na ljubljansko pediatrijo za 10 in več kratnik plačila domačih zdravnikov. Če Slovenci ne bojo znali ali hoteli spet ceniti zdravnike, kot je bilo v preteklosti vedno samoumevno in kot je samoumevno še danes na Zahodu, če ne nehajo medijsko in pravosodno gonjo proti njim ( glej npr. kazus vrhunskega nevrokirurga akad. prof. Dolenca), se lahko poslovijo od kvalitetne medicine. In upajo, da jih bojo za silo zdravili uvoženi zdravniki in medicinske sestre iz Bosne, Srbije ali Bangladeša. Kvalitetne medicine danes tudi ne more biti brez vsaj 10% BDPja za zdravstvo.

  3. Se mi zdi, da z reševanjem demografskih problemov zamujamo za nekaj desetletij: preden otrok odraste in začne prispevati v državni proračun, traja … (20 – 25 ??) let. Mi pa bi jih potrebovali že ‘predvčerajšnjim’!

    Če bi bila pričakovana življ. doba 75 let (pa je manj!), bi letno potrebovali vsaj 26.700 rojstev za enostavno obnavljanje prebivalstva. Nazadnje je bila ta številka presežena leta 1983 (vir: stat.si) – dalo bi se izračunati, koliko ‘primanjkljaja’ se je nabralo v tem obdobju … Da nas je ‘vedno’ 2 milijona, se je očitno ‘krpalo’ s priseljevanji. In tega je očitno mnogo več, kot kažejo številke, če upoštevamo beg naših ‘mladih možganov’.

    Normalno se mi zdi, da bo smrti čedalje več (glede na prebivalstveno piramido (https://www.stat.si/PopPiramida/Piramida2.asp), rojstev pa ob takem odnosu do družin, otrok in življenja nasploh čedalje manj. Če seveda ne bi potegnili nekih urgentnih in učinkovitih potez, česar pa ni pričakovati. ‘Država’ očitno še ne razmišlja o tem, kako spodbujati ‘domača’ rojstva (o tem samo tu in tam nekateri oprezno šepetamo in pri tem tvegamo, da bomo obtoženi spodbujanja kdo-ve-česa-namišljeno-protizakonitega). Važno je, da se dogovorijo za prioritete in enotočkovni vladni program: s kom ne bodo sodelovali. Seveda, (bodoči) otroci ne prinašajo volilnih glasov in tako doooolgo traja, preden se ‘vložek vanje’ povrne …

    Za začetek bi bilo dobro ustvarjati družini in otrokom naklonjeno miselnost. Dokler pa je družina zgolj neka ‘dejavnost poleg službe’ (niti ‘popoldanska dejavnost’ ne – pogosto je še najbolj podobna motelu: skupno prenočišče ljudi, ki so si v bližnjem sorodstvu …??), otroci pa ‘strošek, skrbi in napor’, je vendarle bolj udobno minimalizirati napore in vlaganja vanjo … Se pa že bolj splačajo naložbe v zavarovalništvo in pokojninske stebre (ali kakšen psevdo-demografski sklad), kaj?

  4. Ni res da potrebujemo priseljevanje delovne sile, preprečiti moramo izseljevanje in vsaj malo približati znanje managementa in podjetništva evropskemu in ameriški nivoju. Dobra inovativna podjetja z dobro plačo bodo naravno, brez političnega vpliva na rodnost, naredila svoje. Industrija 4.0 in demokracija 4.0 – to moramo uveljaviti. Ne bo delovnih mest za 4.0 eure, niti Peterleta in Janše na vodilnih položajih. Dobra podjetja, delovnna mesta bodo vir za zdravstvo, pokojnine,toda problem zdravstva je predvsem management v zdravstvu ( organizacija,kadrovanje,korupcija), ki ga v normalni državi hitro rešiš, v slovenskem socialističnem javnem zdravstvu pa nikdar. Niti evra več za zdravstvo ne rabimo. Rabimo predsednika vlade in ministra za zdravje z znanjem managementa in ukrepe ukinitvijo samoupravljanja, zdravniki naj predvsem delajo v ambulantah, ne samoupravljajo pi svetih zavodov, predavajo o zdravstvu m, namesto delajo in se izobražujejo=podkupujejo s strani farmacevtov. Kdor dela v javnem ne more hkrati še pri koncesionarju, tu se vse začne.
    Kaj na tem kaj je naredila SDS. Nič, ne Bručan ne SKD jev Rode, noben desni, ne levi zdravstveni minister niso naredili kaj bistvenega. Brez vizije in brez podpire predsednika vlade ne bo napredka in sprememb. Pa ne pisat pravljic, da ima SDS programe, ukrepe in ljudi, ker vse kar čvekajo o urejanju zdravstva, niso prišli dlje kot do žilnih opornic /marginalni problem zdravstva.

    • Povsod in vedno je bila in je na Zahodu farmacevtska industrija bistven financer in sponzor izobrazevanja in raziskovanja v medicini. Tudi raznih mednarodnih seminarjev, kongresov, drugih strokovnih izpopolnjevanj. Ti ocitno ponavljas, kar slisis in beres v nasih medijih. Ampak je vse skupaj velika neumnost in skrajno nepoznavanje. Z represivno blokado na tem podrocju bi medicinsko stroko in kvaliteto zdravljenja potisnili v predpotopno dobo. Skratka, ideje za Madurovo Venezuelo, na za zahodno demokracijo. Samo kopirati je treba, kako so zadeve urejene 50km severno cez Karavanke. Ce zelimo dobro pacientom in ne jalovim ideoloskim predsodkom.

  5. … “servis za državljane in podjetja” …
    ———-
    Sama je ne vidim v tem poslanstvu, ampak bolj v ohranitvi že obstoječega. Sicer s kozmetičnimi popravki, a brez spremembe smeri.
    To pomeni, da oblast ohranja kontrolo nad državljani in ne obratno.

Prijava

Za komentiranje se prijavite