Ko ustrelijo astronavtovo ženo

11

Celo če človek ne misli, da so ZDA najhujša moralna greznica in največja grožnja svetovnemu miru, kot je med klenimi Evropejci skoraj običaj, je moral ob nedavnem streljanju v Tucsonu v Arizonu ostati brez besed. Razumevanje, za posebnosti ameriške, od evropske precej bolj vojaško obarvane demokracije je pač lahko pohvalno, a se mora nehati, ko pride do brezglavega ubijanja nedolžnih.

Strel v tipično Američanko

Da ne bo pomote: tudi v Evropi se brez težav najde junak, ki je kot dvaindvajsetletni Jared Loughner – milo rečeno – moten. Vendar je le malo verjetno, da bo imel tako zlahka na voljo orožje za udejanjanje svojih blodenj. Atentator iz Tucsona ga je seveda imel. In je sprožil v kongresničino glavo, zraven pa pokončal šest ljudi. Tudi devetletno deklico.

Sedaj se bo onkraj luže nekaj časa (spet) upravičeno razpravljalo o tem, ali ni Giffordsove nevarno ranila in šest ljudi pokončala kar pretirano velikodušna zakonodaja. Težko se bo sicer izogniti vsaj blagemu pridihu dvojnih meril. Dogodek v Arizoni se namreč postavlja ob bok mnogim prejšnjim, ki so zahtevali enak ali še višji krvni davek, vendar niso bili niti približno deležni enake pozornosti. Seveda, saj v njih ni bila nikoli udeležena zvezna političarka.

Povrhu vsega Gabrielle Giffords kljub svoji demokratski strankarski izkaznici niti ni kakšna liberalna ikona, kakršen je bil pred triintridesetimi leti ubiti mestni svetnik iz San Francisca, Harvey Milk. Bivša republikanka je res glasovala za zdravstveno reformo, toda znotraj predsednikove stranke prej velja za konservativko. Podpirala je sporno restriktivno zakonodaje rodne (obmejne) Arizone proti priseljevanju in – kakšna ironija – zagovarjala pravico do skoraj neomejenega nošenja orožja. Stereotipnemu ameriškemu vzorcu se prilega še toliko bolj, ker je kot trenutno edina kongresnica poročena z aktivnim vojakom. Celo z astronavtom.

Sarah Palin na muhi

Vse omenjeno kaže, da težave ameriškega političnega trenutka niso omejene samo na obsedenost s “samoobrambo”, ki je Loughnerja opremila s smrtonosno igračo. Po eni strani je sceno razgibalo desničarsko čajankarsko gibanje, nastalo kot reakcija na volilno katastrofo republikancev po dveh Bushevih mandatih. Po drugi strani se je Obama v evforiji zaradi velike zmage lotil za evropske razmere nikakor ne radikalne zdravstvene reforme. Slednjo so mnogi Američani – zlasti pa desnica – pričakali na nož, ker se jim je zazdelo, da se z njo majejo temelji ameriškega reda.

Mešanico obojega je v zadnjih mesecih v javnih nastopih najvidneje izražala nekdanja guvernerka in podpredsedniška kandidatka Sarah Palin. V žaru političnega boja je šla tako daleč, da je zagovornike zdravstvene reforme, tudi Giffordsovo,  v predvolilnem času postavila na tarčo. V glavi zmedenega atentatorja je moralo biti omenjeno dovolj. Zato se je prav Sarah Palin najbolj znašla na muhi javnosti.

Veliko vprašanje kajpak je, ali lahko nesmiselne žrtve v Tucsonu njene konservativne somišljenike vsaj  malo spodbudijo k ustavitvi konjev, kot so absurdni streli v Pima Fortuyna in Thea van Gogha pred leti prisilili tradicionalno liberalno Nizozemsko k razmisleku o mejah popolnega laksizma.

Foto: Wikipedia

11 KOMENTARJI

  1. Ojej, tovariš Aleš, da niso bili deležni enake pozornosti? Ste pozabili na srednjo šolo Columbine?
    Obenem bi morali malce natančneje opredeliti, kaj je to “popolni laksizem”? Kar se tiče svobode govora, nasilnih računalniških igric ali golih (ženskih) oprsij na TV ekranih (ki nam jih je *con gusto* servirala ali jih nemara še servira cerkvena T2)?

  2. $$– kakšna ironija – zagovarjala pravico do skoraj neomejenega nošenja orožja.$$

    Za orožje se je zavzemala, z orožjem jih je fasala. Bojim pa se, da bodo Američani še vedno vztrajali pri tem, da lahko kupiš puško, če malo karikiram, tako rekoč v vsaki slaščičarni.

  3. Tudi po drugih državah, kjer je zakonodaja precej bolj restriktivna, se pobijajo. To se dogaja tudi v Evropi.

    Dokazano pa je, da je manj ostalega nasilnega kriminala tam, kjer je večja svoboda glede nošenja orožja. Kriminalci se namreč raje odločijo za neoboroženo hišo kot za oboroženo.

  4. “Dokazano pa je, da je manj ostalega nasilnega kriminala tam, kjer je večja svoboda glede nošenja orožja. Kriminalci se namreč raje odločijo za neoboroženo hišo kot za oboroženo.”

    Te dokaze bi pa rad zelo rad videl.

    Sicer me vseeno nekoliko čudi, da kristjani postavljajo varovanje svoje lastnine pred varovanje svetosti življenja – pa četudi kriminalca, ki ga je zaskominal nov plazma TV.

  5. Tovariš Cefizelj, mar ne veste, da za lov na jelene potrebujete avtomatski kanon, za samoobrambo pa kalašnikovko z nastavkom za izstreljevanje granat? 😉

  6. Verjetno je v tej zgodbi res zgolj to, da je Jared Loughner v svoji motenosti vse vzel preveč zares. Po moje pa legalno posedovanje orožja ni vzrok tragediji. Kdor se nameni uporablajti orožje ga lahko vendo dobi.
    Namen apeliranja na potrebo po restirkitvni zakonodaji v katerikoli anomaliji, je bolj ali manj slaba vest družbe, ki v popravljanju zakonodaje prej izkazuje drug motiv: restirktivna zakonodaja bi jih rešila enevtualne krivde. To me bolj spominja na pilatsko umivanje rok. Če ne gre za pilatski sindrom pa gre lahko za prepričanje, da je zakonodaja čudežno zdravilo, ki bo rešilo družbo vseh problemov. Zakonodaja ne reši nič, zakonodaja lahko zgolj sankcionira. Rešitev problema je vedno v etičnosti in moralnosti družbe in pretiran povdarek na zakonih ljudi oddaljuje od morale in etike: v srkbi, da ne bi kršili zakonodaje, etični in moralni pomisleki sploh ne pridejo več na vrsto.
    Ko je kraja moralni problem je stvar odvija na nivoju vesti, ko je kraja kršenje zakona, se človek ubada samo s tem, da ga ne ujamejo v kršitvi zakona.

  7. “Kdor se nameni uporablajti orožje ga lahko vendo dobi.”

    ja in ne. del teh tragedij, zlasti tistih v družinskem okolju, se zgodi, ko so ljudje v afektu in jih lahko preprečiš že s tem, da v takem trenutku v domači omari pač nimajo polavtomatskega kanona.

    Tudi razpredanje o morali in etičnosti je v takih primerih precej jalovo početje (čeprav je to očitno tvoj odgovor na vse družbene probleme); ali gre za afekt ali pa za sociopate in kako drugače motene posameznike… v teh primerih je morala družbe popolnoma irelevantna. definicija psiho/sociopata je, da nima moralnega občutka – pa če živi med budističnimi menihi, ni pomembno.

    Nekaj drugega pa je, kakšna sporočila družba takim “ranljivim” posameznikom sporoča s takimi podobami http://politicalhumor.about.com/b/2011/01/11/glenn-beck-gun-photo-fail.htm.

  8. @ m on

    seveda 😉 če nekateri najbolj izpostavljeni desničarski politiki (palin) in medijske osebnosti, ki jih poslušajp/gledajo milijoni, (beck, o’reilly…) bolj ali manj izrecno govorijo/kodirajo, kako je potrebno točno določene politične nasprotnike – med drugim tudi giffordovo – fizično eliminirati, to nima nobene veze z ničemer.

    To je pač povsem normalen politični diskurz zrelih in odgovornih javnih osebnosti, ki se vselej zavedajo, da so besede pomembne, da lahko besede tudi ubijajo?

    malo morgen. Družbena klima nekatere stvari spodbuja, druge zavira. ni potrebno osebno pritisniti na petelina, da nosiš svoj del odgovornosti.

  9. Bah

    Tvoje replike, me vedno silijo, da se postavim v vlogo učitelja, da ti objasnim, kar nisi razumel. Tega nočem početi, zato običajno ne repliciram.
    1. V afektu človek pograbi v roke kar ima pri roki, v naklepu pa najde kar si zamisli.
    2. Poiskusi razmisliti v smeri kolateralne škode, ko ob nezdravi družbi popusti najšibkejši člen.

Comments are closed.