Zaključek še tako uspešne športne kariere prinese nov dan, ki je nekaj tako drugačnega od prejšnjega, kar lahko v polnosti razumejo samo športniki, ki so to izkusili. Znano je celo reklo, da je upokojitev za športnike prva »smrt« v njihovem življenju, takšen pečat pusti namreč prehojena pot športnikov, ki ostane samo še spomin.
Življenje vrhunskega športnika je vsekakor nekaj edinstvenega in izjemnega, kar potrjujejo tudi osebne zgodbe mnogih junakov na sončni strani Alp. Edinstveno je življenje športnika zato, ker ima šport prav posebno mesto in vrednost v družbi, prispevek športnika posameznika v ta mozaik pa je nekaj enkratnega. Športnikov si ne zapomnimo samo po njihovih rezultatih, ampak predvsem po njihovih svojskih potezah in odnosu do športa ter do ljubiteljev le-tega.
Izjemnost športne kariere je v tem, da bi jo težko primerjali z ostalimi poklicnimi karierami. Življenje športnika je nenavadno v bistvenih ozirih večine ostalih ljudi. Ko drugi ljudje delajo, športniki trenirajo, ko se drugi ljudje zabavajo, športniki spet trenirajo ali se regenerirajo, in še bi lahko naštevali. Kariera športnikov je precej kratka v primerjavi z ostalimi poklici, saj se športniki upokojijo praviloma precej mlajši kot ljudje drugih poklicev. Prav tako pa je športna pot zelo nepredvidljiva. Ohranjati rezultatski nivo je že samo po sebi velik fizični in psihični napor. Koliko truda, priprav in ponavljanj je potrebno, da je forma spet prava, ko je to najbolj potrebno. Telo mora ohraniti že tolikokrat preizkušene spretnosti in tehnike, morda celo razviti nove, oziroma jih vsaj nadgraditi zaradi izjemne konkurence in napredka v tehniki ter taktiki.
Da je športna pot tako nepredvidljiva in polna zaskrbljujočih vprašanj, kaj bo prinesel nov dan, nov trening, novo tekmovanje, dodatno poskrbijo poškodbe. Poškodbe so nekaj, kar si športniki najmanj želijo. Nenehne poškodbe so lahko prave agonije, umiranje na obroke, ki je neznosno, vendar upanje vedno ostaja. Lahko pa se zgodi najhuje, ko se zaradi usodne poškodbe športna pot konča tako rekoč čez noč.
Kakorkoli se konča športna pot, zagotovo pride dan, ko se zvok sirene oglasi zadnjič oziroma ko se ciljna črta nasmehne še zadnjič. Tekmovališča, trenerji, tekmeci in gledalci ter mediji odidejo, vsega tega ni več, vsaj ne v takšni luči kot je bilo poprej. V telesu pa ostanejo najrazličnejša občutja in izkustva športnikov. Vsa ta energija, vznemirjenost, adrenalin, frustracije in želje. Veselje in razočaranje, celo jeza in bes. Ko se konča športna pot, zazeva praznina, in vprašanje je, kako jo zapolniti, kam s temi občutji, ki so bili motor športnega vsakdana.
Kariera športnika je zagotovo polna žrtvovanja in skrbi. Dodatno skrb predstavlja tudi prehod iz športne kariere v novo življenje, na katerega se je potrebno pravočasno pripraviti. Saj ne gre samo zato, kako bodo športniki po koncu kariere finančno in socialno preskrbljeni, ampak predvsem tudi za vprašanje, kako v polnosti zaživeti novo življenje.
Gregor Greif je terapevt na Centru za individualno, zakonsko in družinsko terapijo Upanje
