Ko Pavel sreča Jožefa II.

26
797
Ko duhovni pastirji postanejo piar prevladujočih družbenih trendov

Brez zadržkov lahko zatrdim, da mi doslej še nikoli ni prišlo na misel, da bi v javnih oglašanjih posegal po besednjaku, kot se ga je odločil uporabiti moj mariborski rojak Aleksander Osojnik.

Precenjena moč sramotenja

Ko sem v prijateljski ali tudi manj prijateljski družbi v “kafiču”, je stvar seveda drugačna. Takrat zna biti pridevnik “gnil” za opis naše karantanske stvarnosti še precej mila beseda, predvsem pa se zelo zviša število decibelov, ko spregovorim ali bolje zakričim. Vendar se po mojem mnenju vseeno spodobi in je pravično, če se človek v javnosti nekoliko zadrži. Hkrati sem sveto prepričan, da s sramotenjem in poniževanjem nasprotnika dolgoročno ne moremo doseči ničesar. Dobro, za trenutek nam je laže, ker smo mu povedali, kar mu gre. In zna se zgoditi, da naslednjič zaradi strahu pred ponovitvijo sramotenja v čem popusti. Ampak v resnici se je prepad zgolj poglobil in nasprotja so se samo povečala.

A čem sem zapisal to, moram zapisati še nekaj drugega. Trenutno si torej ne predstavljam, da bi dal v javno rabo pamflet, za kakršnega se je odločil salezijanski duhovnik. Srčno pa upam, da ne bom kdaj prisiljen ali, kar je še slabše, da me ne bo kdaj obšla želja spisati takšnega besedila, kot sta ga skupaj objavila ljubljanska nadškofija in vodstvo slovenskih salezijancev. Če se bo to kdaj zgodilo, me bo sram enako ali še bolj, kot če bi mi javno spodrsnilo po Osojnikovo.

Vzorno sledenje Pavlu z vprašajem

Razumem, da je škofu in inšpektorju njune besede v veliki meri narekoval strah. Strah pred histeričnimi odzivi, ki pospremijo vsako oglašanje slovenskega duhovnika, v katerem kdo prepozna “vmešavanje v politiko”. Strah tudi pred nejevoljo lastnih vernikov, ki so v povprečju politično prav tako na različnih bregovih kot slovenski živelj v celoti, le da o tem ni vljudno govoriti. Zato se seveda razjezijo, če kdo pljuva po voditeljih, ki so jim ljubi, ali po sistemu, ki ga cenijo. Do česar imajo, mimogrede, vso pravico.

Toda ne glede na opisane olajševalne okoliščine mislim, da je odziv hierarhije v tem primeru prekoračil meje potrebnega. Da je v sledenju smernicam o Božjem izvoru oblasti, kot jih je v znamenitem in do vladajočih skoraj brezupno uslužnem trinajstem poglavju Pisma Rimljanom zapisal apostol Pavel, pretirano vesten. Prav je, seveda, da je izpostavljena nujnost spoštljivega odnosa do nosilcev javnih funkcij, česar v Osojnikovem pismu pač ni. A res je tudi, da si marsikdo z Osojnikovega seznama spričo svojega repertoarja, ki ni v ničemer prispeval h gradnji skupnega dobrega, ne zasluži naslova “voditelja”. Pa ni o tem v pojasnilu “z vrha” niti besede.

Nazaj v čase Jožefa II.?

Še bolj moti, ker v njem ni niti namiga na to, da ima morda tak nakopičen bes vendarle kak stvaren vzrok. Da ni nastal zgolj iz patološke želje po blatenju zaslužnih mož, s katerimi vrh Cerkve po škofovih in inšpektorjevih besedah odlično sodeluje. S tem se besedišče slovenskih nadpastirjev približuje tistemu zahodnoevropskih kolegov. Pri njih že nekaj časa opažamo, da so se nekako vrnili v dobre stare čase Jožefa II., ko so bili škofje po večini zadovoljni z vlogo podaljšane roke državnih oblastnikov. Kdor nehote obuja takšne razmere, pozablja, da do nedopustnega prepletanja med Cerkvijo in politiko ne prihaja le takrat, ko cerkveni voditelji na vso moč kritizirajo odločitve tistih na oblasti. Nevaren, če ne celo nevarnejši je tudi položaj, ko se duhovni nadpastirji tako rekoč sami ponudijo za reklamni oddelek prevladujoče politike in prevladujočih trendov v družbi.

26 KOMENTARJI

  1. Podpišem. Bolj me je sram mencanje nadpastirja in zagotavljanje “dobrega sodelovanja” z oblastmi (kaj pa npr. financiranje šol?) kot pa neprimerni izpadi župnika. Je pa zanimivo, da je večina izpostavila, da je to “duhovnik” spregledala pa je gnev in razočaranje, ki je vedno bolj del našega vsakdana. Ko slišimo, da ta ali oni davčni upravi dolguje milijone je davčna lepo tiho, ko si pa nekdo drzne podvomiti ali je vredno plačevati davke, ko pa z denarjem negospodarno ravnajo, pa se davčna takoj ogorčeno oglasi. Vedno bolj se mi dozdeva, da gre za ločnico med onimi zgoraj (z nadpastirjem vred) z onimi spodaj (z župnikom vred).

  2. Ne vem, kje Ales Maver to slisi, bere, vidi? Iz cesa izpelje obtozbo “da so reklamni oddelek prevladujoce politike in prevladujocih trendov v druzbi”? To je z drugimi besedami povedano isto, ali vsaj podobno, kot si je spogala zame vsaj v politicnem umevanju povsem precenjena Milena Miklavcic. Ali kot je nedostojno, ko se je vceraj lotil mene, pisal tu v komentarju Riki o ” vazelinastem skofu”.

    To je vse izmisljeno in podtaknjeno slovenskim skofom! Ce so zavrnili to, da njihov duhovnik pocez, ad hominem in nedostojno zali, zanicuje in omalovazuje demokraticno izvoljene predstavnike ljudstva in da poziva k nespostovanju pravne drzave in reklamira neplacevanje davkov, ni za normalno, logicno in eksaktno razmisljujocega cloveka to nikakrsen, ampak niti najmanjsi dokaz, da so aktualni slovenski skofje podporniki ali hlapci oblastnikov, se manj, da podpirajo anomalije, ki se jih je konkretni duhovnik skusal lotiti, a to pocel na skrajno custven, posplosen, ludisticen, skratka neprimeren, predvsem pa duhovniskemu stanu neprimeren nacin.

    Bojim se, da je znaten del slovenskih katoliskih laikov in intelektualcev, vkljucno z Alesem Mavrom, tule nekako padel na glavo. Neprimerno za katoliske vernike ( ce se za to imajo) in neskladno z resnico se obracajo na lastne skofe in jih posredno javno omalovazujejo. In se neinteligentno je to pocetje, logicno povsem nenatancno.

    • Iz česa izpelje obtožbo “da so reklamni oddelek prevladujoče politike in prevladujočih trendov v družbi”?

      Mogoče iz njihovih dejanj? Bolj so se spravili na duhovnika kot na kriminalce na oblasti.

  3. Glede (nagle in uslužne) reakcije slov. hierarhije se mi zdi, da niso izpustili priložnosti, ko bi bili lahko – tiho. (MMG: ravno včeraj je – to sem izvedela preko udeleženca – koprski škof v predavanju mdr. govoril o molku, vrednosti in potrebnosti molka …) Kvečjemu bi se lahko (obrambno) odzvali (pa še tega ne vem, če bi bilo potrebno tolikšno hitenje) in rekli: »Gospod je to napisal kot polnoleten, za svoja dejanja odgovoren državljan. Do izražanja svojega mnenja ima vso pravico, ki mu jo zagotavlja Ustava RS.« Če je to premalo, pa še dodatek: »To je njegovo zasebno mnenje in ne odraža mnenja (vseh) pripadnikov RKC.« Vsakršno ‘lizunstvo’ je odveč.

    In čedalje bolj razumem našega pokojnega župnika, ki je vedno svaril in nasprotoval vsakršnemu ‘sodelovanju’ države in Cerkve, zlasti državne ‘drobtinice’ Cerkvi: vključitev TF v Univerzo, državno podporo duhovnikom … Vedel je (marsikaj je doživel!!), da vse to – na videz dobronamerno in povsem upravičeno – omejuje svobodo Cerkve in jo postavlja v podrejen položaj ter je lahko priročen vzrok raznih izsiljevanj in pogojevanj.

  4. Kaj človeku preprečuje, da bi bobu rekel bob? Človek vidi, da je jabolko gnilo, ve da je gnilo, a bi ga kljub temu jedel, kot da je vse v redu. Zakaj? Ga je strah pred soočenjem z resnico? Ga je strah pred tem, kaj bodo o njem rekli drugi? Ga je strah pred izgubo domnevnega ugleda in položaja? Strah je vedno povezan z egom in pomeni ujetost. Ujetost v miselne vzorce, predsodke, lažni ugled, dogme itd.

    Toda, resnica vas bo osvobodila! Žal mnogi raje ostajajo ujetniki zidov, ki so si jih sami zgradili, kot osvobojeni ljudje. Kot kaže, so med njimi tudi cerkveni dostojanstveniki.

  5. “ahko zatrdim, da mi doslej še nikoli ni prišlo na misel, da bi v javnih oglašanjih posegal po besednjaku, kot se ga je odločil uporabiti moj mariborski rojak”

    Kaj nam g. dr. Maver želi sporočiti, da se privatno pa vendarle strinja s svojim mariborskim rojakom?

    • Saj je g. Maver v zelo dobrem članku vse napisal.
      Kaj pa sicer vas briga kaj on osebno meni ? No, glede na to, da so zaradi tega kaj kdo misli, vaši vzorniki, komi zločinci, Slovence kar umorili, se ne čudim vašim podtikanjem.

  6. Konkretne besede in dejanja je potrebno analizirati in kriticno vrednotiti. Ko se obsoja vse in vsakogar, se realno ne obsodi nicesar. Z zanicevanjem ljudi se pa sploh ne doseze nicesar razen blokade odnosa.

    Enako se vladavine prava in zakonov nikoli ne doseze z nespostovanjem prava in pozivi h krsenju zakonov. Pa ceprav z argumentom, ces, saj jih krsijo tudi drugi, ki bi morali biti vzgled.

    Ce krade in goljufa nek Jankovic, tega ne bomo prekinili s pozivi, naj krademo in goljufamo tudi drugi. Ce so pobijali komunisti, to ne odvezuje kristjana od tega, da ne sme ubijati. Ce hoce biti kristjan, bo zanj 10 Bozjih zapovedi zanj absoluten imperativ. Vedno, povsod, ne glede na okoliscine. Cetudi za ceno nosenja kriza.

    • IF, v zvezi s to temo se nenehno ukvarjate z embalažo, češ da ni dovolj lepa, vsebino paketa pa ignorirate. To je star propagandni trik, da se pozornost spelje z bistva na obrobje. Tako niso več problem tisti, ki povzročajo gnilobo te države, ampak tisti, ki na ta problem opozori.

      Sicer pa, državljanska nepokorščina je legitimno sredstvo upora proti samopašni oblasti. Deset božjih zapovedi ne pomeni, da je človek kanta za smeti, v katero lahko vsak oblastnik meče, kar hoče.

    • IF, v zvezi s to temo se nenehno ukvarjate z embalažo, češ da ni dovolj lepa, vsebino paketa pa ignorirate. To je star propagandni trik, da se pozornost spelje z bistva na obrobje. Tako niso več problem tisti, ki povzročajo gnilobo te države, ampak tisti, ki na ta problem opozori.

      Sicer pa, državljanska nepokorščina je legitimno sredstvo upora proti samopašni oblasti. Deset božjih zapovedi ne pomeni, da je človek kanta za smeti, v katero lahko vsak oblastnik meče, kar hoče.

  7. Ma, ljudje: odslej bo vse drugače!! In vse, na kar je letelo duhovnikovo ogorčenje, je preteklost. Vse se bo uredilo in v deželo se bo naselil mir in blagostanje. 🙂 Verjemi, kdor hoče!

    (Samo pri koritu bo malce prerivanja in razne predstave za naivne.)

  8. Povsem se strinjam z IFom. Uslužnost cerkvene gospode je sicer lahko tudi tema zase, vendar ne v tem primeru. Cerkvi ni prevratniška. Nikoli ni bila in nikoli ne bo.
    Vpašanje suženjstva cerkvene gospode državi in oblastem pa ostaja. Vsaj v slovenskih razmerah, oz. družbeni kulturi.
    Župnik je napačno ravnal.
    Ni te pravice pljuvati po voditeljih.

    • Pišuka! Eni bi še Jezusa izključili iz Cerkve:
      Gadja zalega! Kako morete govoriti dobro, če ste hudobni? Iz preobilja srca namreč govorijo usta. (Mt 12,34)

      No, pa tudi Janez Krstnik ni bil nič boljši:
      Ko pa je videl, da prihaja k njegovemu krstu precéj farizejev in saducejev, jim je rekel: »Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi? (Mt 12,34)

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite