Ko nas vlada vrti okoli prsta

17

Vlada ABPriznam, zadnje čase se precej ukvarjam s frazeologijo, saj je družbeno dogajanje lažje in privlačneje opisati s frazo kot s suhoparnim naštevanjem dejstev. Nič nenavadnega torej, da se pri publicističnem udejstvovanju pogosto poslužujem frazemov iz vsakdanjega življenja. Eden od teh je tudi »vrteti okoli prsta« (ki je zelo soroden frazemu »ovijati okoli prsta«). Kot v Slovarju slovenskih frazemov piše profesor Janez Keber, frazem »vrteti koga okoli prsta« pomeni pripraviti koga, da stori vse, kar sami želimo. To razlago velja dopolniti z opombo, da se to dogaja običajno na prijazen način, preko zvijače, s čimer izbrano osebo prepričamo, da brez vidne zunanje prisile sama naredi določeno stvar tako, kot smo si zamislili in kot nam ustreza.

Prav na tem principu pa deluje tudi sodobni piar (gre za angleško izgovorjavo črk P in R, kar je okrajšava za public relations, po slovensko odnose z javnostjo), še zlasti v politiki. Gre za vzporedne in nevidne mehanizme komuniciranja z javnostjo, ki skušajo podzavestno vplivati na javnomnenjske trende. Politične stranke ter interesne skupine tako skušajo, če uporabim še en frazem, napeljati vodo na svoj mlin ter ustvariti ugodne okoliščine za uresničevanje svojih interesov. Nič nenavadnega torej, da se je v slovenskem novinarskem žargonu še ne tako dolgo nazaj pojavila beseda spin, ki izvirno (v angleščini) pomeni vrteti, v prenesenem pomenu pa manipulacijo z javnostjo z namenom prikazati določene skupine ali osebe v javnosti boljše kot so v resnici (in obratno – nasprotnike prikazati v slabi luči). Tisti, ki se z obdelavo, predelavo ter lansiranjem (dez)informacij (ki jih je treba usmerjati zelo previdno, bodisi v obliki polresnic, saj z lažjo ponavadi ni mogoče na dolgi rok uspeti), pa so v novodobnem novinarskem jeziku poimenovani spin doktorji.

Da bi vedeli, o čem gre zgodba, bom dal primer. V začetku julija letos, kmalu po tistem, ko se je javno predstavila Civilna iniciativa za pravično Slovenijo s svojo peticijo, je v javnost prišla informacija, da se na desnici (karkoli naj bi že to pomenilo) ustanavlja nova stranka, ki naj bi nastala iz omenjene iniciative, kot frontman stranke pa naj bi bil Jože Možina. Slednji je v intervjuju, ki je bil nedavno objavljen tudi na portalu Časnik.si, to zanikal, je pa poudaril nujnost združevalne sile, ki bo aktivirala tudi doslej pasivni del volilnega telesa, zato morda omenjena spin informacija niti ni bila slabonamerna. Toda medijski botri so vedeli, da če bosta v taboru tranzicijske levice nastali vsaj dve novi stranki, bo to znova dokaz, da se strankarski stari kadri v kombinaciji s posamičnimi novimi obrazi zgolj reciklirajo v nove stranke, vendar ohranjajo staro platformo. V biološkem smislu to pomeni, da je vsaka stranka zgolj neke vrste hitinjača, ki jo po potrebi odvržejo. Ergo: novica o strankah v okviru levice ne bi pozitivno vplivala na javno mnenje, zato je potrebno zadevo »uravnotežiti« in sprožiti govorico o nastanku nove stranke tudi na nasprotni strani. Čeprav so bile govorice demantirane, pa je prepričanje o tem, da bo nastala nova stranka, v javnosti ostalo še naprej. Namen spina je bil torej dosežen, učinki pa so precej mešani. Po eni strani je čutiti navdušenje tistih, ki so jih dosedanje desno-sredinske stranke bolj odbijale, po drugi strani pa obstaja resna bojazen, da si bodo stranke hodile v zelje in bo nastal nepotreben razdor. Podobno se je zgodilo že ob nastanku Državljanske liste, vendar se je pokazalo, da slednja ni močno posegla v volilno bazo SDS, je pa s kolaboracijo s postkomunisti izgubila precejšen del podpore.

A poglejmo še nekatere druge načine spina, ki se pojavljajo v zadnjem času. Namreč, po nekajmesečnem delovanju vlade Alenke Bratušek lahko potrdimo, da svetlobe na koncu predora še vedno ni videti. Ker je splošno nezadovoljstvo vedno večje, ga je treba blažiti na različne načine: s preusmerjanjem pozornosti, relativizacijo lastne nesposobnosti, forsiranjem ideoloških tem ter odmerjanjem različnih (dez)informacij ter polresnic, katerih funkcija je predvsem ta, da si akterji vladanja lahko lažje operejo roke pred javnostjo. Naštejmo nekaj takih primerov:

1. Zadeva Gašpar Gašpar Mišič. Imenovanje novega predsednika uprave Luke Koper je bilo sprva videti kot nekakšna burleska, ki se je zdela kot nočna mora. A se je končala tako, kot si je dvojni Gašpar (v nadaljnjem besedilu: GGM) zaželel. In kar nenadoma so v vladi začeli bíti plat zvona, češ kaj takega se ne sme nikdar več zgoditi, v javnost so prišle celo informacije, da bo Pozitivna Slovenija svojega nekdanjega poslanca, ki se je najprej prebil v kabinet predsednice vlade in nato v gospodarstvo, celo izključila iz svojega članstva. In seveda sedaj lahko poslušamo o ukrepih, ki naj bi v bodoče preprečevali takšne kadrovske poteze, kar daje v javnosti vtis, da se je GGM zgodil slučajno ter »za hrbtom« premierke. Slovenska javnost tako lahko spremlja sijajno predstavo ogorčenja vlade, ker ji je GGM ušel izpod nadzora. Ne pomisli pa, da je vlada na precej bolj tih način izvedla še nekaj drugih kadrovskih potez, denimo ko je nekdanjega predsednika LDS Iztoka Podbregarja delegirala v upravo Aerodroma Ljubljana. In navsezadnje, ali ni sporno že to, da je GGM prišel iz državnega zbora v kabinet predsednice vlade z namenom, da v imenu vlade nadzira VSA podjetja, kjer ima svoj lastniški delež država? Prav zato je težko razumeti vso hipokrizijo okoli GGM. Vse skupaj je videti, kot bi piroman skrivaj zažgal vladno poslopje, nato pa se pred javnostjo prikazal kot nekdo, ki rešuje nastalo situacijo z gašenjem.

2. Zmanjševanje števila občin. Gre za tipično predvolilno potezo, očitno v režiji predsednika DL Gregorja Viranta, ki je kot resorni minister zadolžen za javno upravo. Čeprav se je mogoče strinjati s trditvijo, da je občin preveč in da ima ponekod že vsaka malo večja vas svojo občino (Slovenci smo pač nagnjeni k samozadostnosti), pa se ni mogoče znebiti vtisa, da gre tu predvsem za gonjo proti občinam, ki jih vodijo župani iz desnosredinske opcije, prav tako pa bi z združevanjem oz. nasilnemu priključevanju manjših občin k večjim prišlo do tega, da bi vladajoča opcija na lokalnem nivoju dobila večjo moč. Za spremembo zakonodaje o občinah pa je potrebna dvotretinjska večina, poleg tega pa bodo o prihodnji podobi občin odločali občinski referendumi. Virant je očitno pozabil tudi na dejstvo, da ima Slovenija še vedno enonivojsko lokalno samoupravo, saj so pokrajine še vedno zgolj ali statistične regije ali pa prostovoljna združenja. Projekt pokrajin je bil dejansko zaustavljen leta 2008 s koncem mandata prve Janševe vlade, od tedaj se na tem področju praktično ničesar ni več spremenilo. Nekateri so nad uvedbo pokrajin odkrito negodovali, češ da gre zgolj za zaposlovanje novih birokratov, vendar pa se pozablja, da gre dejansko za razpust dosedanjih upravnih enot ter prenos njihovih pristojnosti na pokrajine. Sedaj pa se kar naenkrat pojavi predlog, ki bo enostavno zmanjšal število občin, bojda zaradi varčevanja. Ob tem se postavlja vprašanje, ali ne gre tu zgolj za populistično napenjanje mišic ter metanje kosti za glodanje, saj je jasno, da reforma lokalne samouprave še zdaleč ni tako enostaven projekt, da bi ga prilagajali potrebam dnevne politike.

3. Odpoved obdavčevanju sakralnih objektov. Vlada je očitno vendarle sklenila, da na področju nepremičnin ne bo obdavčevala sakralnih objektov. Kar je na nek način pričakovano, saj v nobeni državi sakralnih objektov ne obdavčujejo. S tem pa se postavlja vprašanje, zakaj se je sprva toliko govorilo o obdavčevanju sakralnih objektov, če vlada s tem ni mislila resno. Smo znova priča vladanju po principu korenčka in palice, česar se je posluževala že komunistična oblast, ki je obsojenim »izdajalcem« na revolucionarnih sodiščih izrečene kazni »milostno« znižala? Zdi se namreč, da se ta vzorec znova ponavlja. Seveda pa se bodo ob tem znova našli skrajneži, ki bodo znova poudarjali, kako je katoliška Cerkev privilegirana ustanova. In kaj je končni namen »usmiljene« poteze vlade? Morda to, da bi katoličani dobili vtis, da imamo vendarle evropsko usmerjeno vlado, ki je naklonjena tudi vernim državljanom.

4. Preiskava zakoncev Janša zaradi suma pranja denarja. Glede na to, koliko denarja se vsak dan opere tako rekoč pred očmi ljudi, je zadnja akcija vladnega (!) urada za preprečevanje pranja denarja še en prispevek k slovenski politični blaznosti (to sintagmo je pred davnimi leti uporabil Milan Kučan). Po silno vprašljivih akcijah komisije za preprečevanje korupcije ter ljubljanskega okrajnega sodišča je videti, da se vladajoča elita s svojim stalnim zaganjanjem v vodjo največje opozicijske stranke dobesedno norčuje iz zdrave pameti. Pa ne zato, ker Janez Janša ni kriv, pač pa zato, ker je Urad Vlade RS za preprečevanje pranja denarja dosedaj molčal ob vseh finančnih rabotah, denimo pri poslih družine Janković. Zato mnogi Slovenci niti nismo imeli občutka, da ta urad res obstaja. Sedaj pa se je kar naenkrat spomnil, da je potrebno za vsak primer vodilnega opozicijskega politika še enkrat »potipati«. No, smola pri tem pa je, da je urad neposredno pod pristojnostjo vlade, ki jo vodi … kdo že? In smo spet pri odvračanju pozornosti, ko se bodo mediji ukvarjali z Janšo, medtem ko bodo lahko tisti, ki so pred takšnimi posegi raznih uradov varni, še naprej izvajali svoje rabote. No, ob tem je zanimivo, koliko podobnih spinov je o prvaku SDS že prišlo v javnost, med drugim tudi o tem, da obiskuje psihiatrijo, da v Avstraliji gradi kliniko in podobno. Pokazalo se je, da je bilo z določenim namenom v javnost lansiranih precejšnje število dezinformacij, ki naj bi preko neformalne infrastrukture med »navadnimi« ljudmi prvaka opozicijske stranke diskreditirale.

To je samo izbor nekaterih vladnih spinov v zadnjem času. Vse to kaže na to, kako nas vladajoči z lahkoto vrtijo okrog – če se seveda pustimo. Sicer pa, v krščanski duhovnosti imamo tudi razločevanje, s pomočjo katerega lahko tudi prepoznavamo verodostojnost spin (dez)informacij. Človek se lahko moti, Sveti Duh nikoli.

Foto: Wikipedia

17 KOMENTARJI

  1. Oh, GB se je dejansko zapisalo: “Pa ne zato, ker Janez Janša ni kriv…”

    Podgane se pripravljajo na skok iz nasedle barke na gotovino?

  2. Odkar spremljam Časnik.si, še nisem prebral članka, kjer bi bilo toliko nekega konfuznega in bedastega politikantstva. Ne vem, ali pri Časnik.si res nimate nobenih meril za objavo??

    Očitno je princip GB (pisuna na plačilni listi SDS) zgolj v tem, da obvezno sesuje vlado vedno in v vseh primerih. Tudi ko naredi kaj dobrega.

    “Sicer pa, v krščanski duhovnosti imamo tudi razločevanje, s pomočjo katerega lahko tudi prepoznavamo verodostojnost spin (dez)informacij. Človek se lahko moti, Sveti Duh nikoli.”
    Tole je pa sploh hinavščina brez primere, ko o tem piše nekdo, ki zagovarja čisto vse svinjarije SDS…

    • Sandi: “Očitno je princip GB (pisuna na plačilni listi SDS) zgolj v tem, da obvezno sesuje vlado vedno in v vseh primerih. Tudi ko naredi kaj dobrega.”
      =============

      Ta vlada je tako očitno nesposobna, da tega ne vidijo edino verniki slovenske neokomunistične tranzicijske levice.

      Še en “pisun”, to pot s Financ:

      Stanislav Kovač: “Vlada Alenke Bratušek je najslabša vlada doslej”

      “gospodarstvo je v prostem padu …

      Naša visoka inflacija je seveda tesno povezana z edinim ukrepom ekonomske politike vlade Bratuškove, to je dvigom DDV. Vpogled v statistično bazo Eurostata razkrije, da je od maja, ko je vlada Bratuškove napovedala dvig DDV in so se v gospodarstvu z zvišanjem cen takoj začeli prilagajati na to potezo, naša medletna inflacija poskočila z 1,6 na 2,2 odstotka, medtem ko se je povprečna inflacija na evrskem območju v istem obdobju znižala z 1,4 na 1,3 odstotka.

      da je v očeh mednarodnih vlagateljev od pomladi prav Slovenija država z najmanj zaupanja vredno vlado, ki ima najbolj neverodostojno ekonomsko politiko (glej graf Sprememba cene državnega dolga).

      Povejmo jasno in glasno: edini pravi »uspeh« nove vlade je brezskrupulozni kadrovski cunami v državnih podjetjih, ki postajajo velik plen lobijev vladajoče koalicije. V zvezi s toliko opevano umiritvijo razmer pod vlado Bratuškove nalijmo čistega vina: po prevzemu oblasti so Bratuškova, Lukšič & Co. nehali rovariti, saj bi morali rovariti proti samim sebi. Z umiritvijo razmer so v resnici pokazali, da so bili vseskozi oni tisti, ki so ob pomoči dominantnih medijev, »resnih ekonomistov« in sindikatov ustvarjali izredne razmere, destabilizirali državo in s širjenjem pesimizma gospodarstvo potiskali še globlje v prepad.

      http://www.finance.si/8346575/Public-Enemy-Vlada-Alenke-Bratu%C5%A1ek-je-najslab%C5%A1a-vlada-doslej

      • He he… Zdaj, ko ni Janše, je Sandi pokazal svoj pravi obraz. Boli ga, ko kritiziramo kriminalno nesposobno vlado Alenke Bratušek.

  3. Zanimivo je, kako je medijski orkester znova zazvenel na podlagi taktirke dirigenta, ko je le vprašanje dneva vročitve sodbe Janezu Janši.

    Videti je kot da se nekdo trudi, da bi se v javnosti utrdilo mnenje o utemelejnosti sodbe ter še močneje dvomilo o Janši, pa čeprav se je za to informacijo vedelo že ob poročilu KPK.

  4. Kako je Sandi prozoren. Išče članke, kjer lahko pošimfa avtorja ali pa potegne na dan Janšo.

    Mora biti pa Bratuškova vlada res slaba, če jo lahko sesuje vsak novinar.

  5. Čeprav, zmanjševanje števila občin je zame odličen projekt. Tu me je Virant speljal. Edina pametna stvar! Če pa ima Virant tu kaj za bregom, me je torej okol prinesel. Priznam.

    Toda tole z občinami je norost. Italija ima menda 400 občin, 2x več kot mi. Tu je šlo za komunistični mlin na drobno, ki je razsul državo v koščke.

    • Virant te je prinesel okoli. Gre za populistično potezo, ki je vsem všečna, le vsi bi ukinjali druge občine, le svoje ne bi. Posledica bo še večje zdrahe in skreganost prebivalstva.

      Toliko občin je zaradi tega, ker se niso mogli zmeniti – svojo občino so hoteli tisti, ki so se čutili zapostavljene.

      In smešno je to, da zmanjšanje občin danes podpirajo tisti, ki so podpirali razbitje občin, dokler je Popovič podpiral še desno stran.

      • Čisto možno, Alojz. Vendar vemo kako oblast zna uveljavljat svojo voljo, ko “hoče”. In v tem primeru z občinami se mi zdi prav da bi tako “hotela”. Seveda je lahko vse farsa. Toda tokrat je vsaj zavita v nekaj kar je prav, za razliko od drugih primerov, ko z oblastjo samo krivico dela. Nekoč je sam Franc Jožef osebno podeljeval mestne pravice komur je on hotel. In je bilo vse vredu. Zdaj pa naj bi za šankom “demokratično” neka skupina lokal patriotov določila občino zase. Takrat so se ljudje skregali, ko so bile ustanavljane vse te občinice, zdaj pa imamo kar imamo.

    • Recimo Francija ima preko 32.000 občin, še župnij je manj (ena župnija obsega več občin). Sicer pa občine odločajo o drugem domu Senatu, kjer občinski svetniki volijo senatorje. Obsataja neko ravnotežje moči med državno in lokalno politiko. Ne tako kot pri nas, ko o lokalni politiki odloča samo Ljubljana.

    • Število občin je ta trenutek nepomebna tema, če parafraziram drugorazrednega bivšega predsednika, je drugorazredna tema.
      Virant pa je en navaden luzerček, ki meni, da si s tem pridobiva volilne glasove, koga? Ja verjetno računa na glasove ljubljanskih volilcev.

      T.i. majhne občine so nastale s pomočjo volje ljudi (v težnji pred centralizacijo na ljubljanski način), običajno na referendumih, in ta Virant bi vse to povozil, z zamahom roke. Tip nima razčiščenih pojmov, končal bo tam kjer je končal njegov “Mr. Muscolo”, v odtoku.

      • Bejžte no. Kaj ima neka mala občina v Pomurju z Ljubljano?! Se kar začne kadit slovenski spor brata z bratom. Ni čudno da smo končali v komunizmu. Pravilno. Ukinili smo naborništvo, ker smo dosegli 50% nesposobne mladine. Naredili 200 občin, ker smo preveč skregani med sabo. Shit, ta slovenski narod. Ščavi, kot pravijo italijani, ki imajo 2x toliko občin in 20x toliko prebivalcev.

        • Zdravko: “Bejžte no. Kaj ima neka mala občina v Pomurju z Ljubljano?!”
          ===========

          Kaj mi podtikate nekaj česar nisem napisal!
          Napisal pa sem nekaj popolnoma drugega, in sicer:

          “Virant … … računa na glasove ljubljanskih volilcev.”

          Ljubljančane se je že tako zelo prepariralo s tem prevelikim številom občin, da so seveda večinsko za to. Oni bodo še vedno deležni kakšnih steklenih brvi čez Ljublanico, ki ena sama stane več kot viadukt na cesti Predel – Log pod Mangartom ali pa kakšnih Stožic.

          Glede tega vašega: “zmanjševanje števila občin je zame odličen projekt” pa samo tole:
          Pojdite to vprašat krajane kakšne občine v Prekmurje, katera dobro deluje in so krajani z njo zadovoljni.

          In še, preden bi se šlo na ta vaš “odličen projekt” bi bilo potrebno prej ustanoviti pokrajine, o katerih se že dolgo govori in nič ne naredi. In, vsako zmanjševanje občin bi se moralo vršiti na podlagi referenduma. Npr. občina Ankaran se je ustanovila na podlagi referenduma, to je potrdilo tudi Ustavno sodišče (po pritožbi občine Koper). Občine so ustavna kategorija. Tega t.i. pravnik Virant noče vedeti on bi šel kar preko vsega, preko referendumov, preko Ustavnega sodišča, v svoji želji ugajati volilcem. PF bi lahko zravnali z zemljo, če iz nje prihajajo taki pravniki kot je Virant.

  6. “Reforme” težnje te vlade:

    # šolske uniforme za šolarje (letne, jesenske, zimske)

    # Tretješolci bodo letos dobivali številčne ocene, ne več opisnih kot doslej.

    Preimenovanje šolskih predmetov:

    # športna vzgoja je po novem šport

    # likovna vzgoja postaja likovna umetnost

    # glasbena vzgoja pa glasbena umetnost

    # državljanska vzgoja ter etika je po novem domovinska vzgoja

    # domovinska vzgoja postaja državljanska kultura in etika.

    (»Z drugačnim poimenovanjem se presega delitev na tako imenovane vzgojne in izobraževalne predmete v osnovni šoli,« pojasnjujejo na ministrstvu)

    … in še pozabijo povedati, da nas bo to preimenovanje stalo nekaj milijončkov.

    # obvezno nacionalno preverjanje znanja spomladi čaka še učence 6. razreda, in sicer iz slovenščine (ali italijanščine oziroma madžarščine), matematike in prvega tujega jezika.

    # Zakon “Mr. Muscolo” o tem kdo bi lahko kandidiral za politične funkcije, že končal v odtoku.

    # Zmanjševanje števila občin

    # kadrovanje Gaga Mišića v Luko Koper

    … itd

    … in seveda plačevanje položnic s strani Janeza Janše in Urške Bačovnik

  7. Žal mi je, da beseda spin dobiva slabšalni prizvok. Podobno kot mi je žal za statistiko, ki je resna znanost.

    Spin je bil tudi, ko ste zaznali pravi trenutek in lansirali na desni spletni dnevnik Časnik. Ta spin se mi zdi kar v redu. Ne vem sicer, koliko tovrstnega strokovnega znanja ste imeli, da ste zaznali pravi trenutek. Ali je enostavno bilo preveč očitno, kaj je treba narediti.

    In podobnih spinov potrebujemo še veliko. Zaznati, kdaj se je v javnosti nabralo dovolj kritične mase, ki je pripravljena “plačati ceno” za kakšno spremembo, ki jo vsi že dolgo vidimo kot nujno, a se je nihče ne loti sprožiti (zaradi prevelike inercije). Tako da nam pred zapravljanjem energije z zaletavanjem v mline na veter lahko veliko pomagajo spin-doktorji in zaznajo pravi trenutek. A tako kot velja, da je vsak izum bil najprej uporabljen v vojaške namene, je na žalost tudi s spini – najprej v dnevni politiki…

Comments are closed.