Vsake toliko me kdo pobara, kaj verjamem: bog ali evolucija. Z vnaprejšnjo idejo o izključujoči disjunkciji. Pustimo ob strani, da katoliki s tem nimajo težav, in da je to predvsem stvar debate v ZDA. In tudi debata v ZDA ima več plasti in tudi nasprotujoče strani je potrebno ločevati.
Dve plasti
Ena plast, če se lahko tako izrazim, je debata med zagovorniki “mlade Zemlje” in zagovorniki “stare Zemlje”: v tej debati so na strani “stare Zemlje” skupaj katoliki, mnogi evangeličani in neverniki – proti določenim vernikom, izhajajočim iz določene interpretacije branja Svetega pisma. Druga plast je debata med t.i. “evolucionisti” in reakcijo nanje, zagovorniki “inteligentnega dizajna”. Evolucionisti so tisti, ki verjamejo, da je Darwin “pokazal”, “izumil” naravni mehanizem, ki lahko nadomešča posredovanje stvarnika, češ, pokazal je, kako se lahko zgodi analogija selektivne manipulacije z genetskim materialom v naravi – brez selektorja. Ja, teoretično je možno, da obstaja snovna kontinuiteta med prvo celico in človekom, in da bi iz pozicije tretjeosebnega opazovalca, če bi bili prisotni vzdolž vseh obdobij ohranjanja te kontinuitete, lahko videli re – konfiguracije ene in iste snovi, brez da bi posredoval selektor – človek.
Naravni mehanizem in inteligentni dizajn
Toda, da bi lahko naravni mehanizem nadomeščal stvarjenje, bi moral biti nekaj takega, kar bi v sebi nosilo moč, da naredi, da so gradniki prve celice, in da so na nek določen način. Noben naravni mehanizem ni opisljiv kot nekaj takega: naravni mehanizmi niso nič druga kot opisi konfiguracij gradnikov, pod predpostavko o temeljnosti nečesa, kar v sebi ne nosi moči, da bi bilo temeljno čemurkoli drugemu, oziroma, če smo natančni, te moči ne moremo opisati v koherentnem modelu tretjeosebnega opisovanja. V znanstvenih razlagah “notranje dispozicije” teoretskih konceptov igrajo vlogo “osebnih dejavnikov”, čeprav je jasno, da je za ekstrapolacijo razvojne teorije na dogodke izven našega planeta nujno potrebna predpostavka, da tisto, čemur pravimo “notranje dispozicije”, tudi samo ni nič “substancialnega”, je deljivo, je kompleksno in se je “razvilo”, glej, se je sestavilo, konfiguriralo. In zdaj, iz te zablode se “pognojijo” tla za delovanje inteligentnega dizajna, prosto po zanikanju teze, da je Darwin pokazal, da inteligentni dizajn ni potreben.
Sam po sebi “inteligentni dizajn” seveda ni nič druga kot “bog vrzeli”, a je tak šele v odnosu in po odnosu s “kozmičnim naključjem vrzeli”. Ideja je preprosta: kot lahko človek selektivno spreminja genetski material psov in dobiva nove pasme, tako bi lahko te nove pasme, če si zamisliš dovolj staro podlago dogajanja, “nastale spontano”, brez selekcije, ne z “naravno selekcijo”, kot se temu pobebavljeno rado reče. Vse, kar vidimo kot danes živeče, je iz nekih gradnikov, je kompleksno, kar je kompleksno, se lahko sestavi, re – konfigurira. Kar počno potem Dembski, Meyer, pa kak Dabrowski, je to, da izračunajo, koliko časa bi bilo potrebno, da bi lahko specifični rekonfiguraciji dejal “naključna”, pa pokažejo, da v zgodovini Zemlje za to ni bilo dovolj časa. Njihova matematika “štima” – hop, imamo dokaz za inteligentni dizajn. Ta “dokaz” je seveda lahko le dokaz, pa še to pogojno, imanentne selekcije, po domače, da so “vesoljci” napravili specifično re – konfiguracijo. Morda. In to ni nič spornega, navsezadnje imajo Američani tudi SETI, ki išče vzorce inteligentnega dizajna v signalih, ki jih lahko opazujemo iz “vsemirja”. Toda, žolčne razprave se dogajajo pri esktrapolaciji na stvarnika. Ta ekstrapolacija se dogaja le kot zanikanje teze, da je naravni mehanizem, katerikoli že, alternativa stvarjenju. Oboje je neumnost. Po mojem skromnem mnenju. No, “skromnem” …
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
// //