Ko levica v ogledalu zagleda Orbana

Foto: Demokracija

Slovenski orban je že tu. In se ne more načuditi, da kdo misli drugače kot on, kaj šele, da vlado vodi kdo drug kot levi orban. Nanj pa lahko desna sredina opozori predvsem z dostojanstvom in evropskostjo.

Res je: ne Drnovšek ne Kučan, ne SD ne LDS ne Levica niso nikoli dosegli absolutne večine. Je pa takšno večino v Državnem zboru redno dosegala levica. In le v nekaj posebnih situacijah (Peterletova in tri Janševe vlade) je desnici uspelo doseči relativno večino za sestavo vlade.

Očitna je dominacija levice

Dominacija levice v civilni družbi pa je tako očitna, da se komaj opazi. A zavrtimo kolo časa za nekaj mesecev nazaj in tuj opazovalec bi moral ugotoviti: v Sloveniji so utišani skoraj vsi opozicijski mediji, vlada vodi kulturno revolucijo.

Morda leve vlade niso sprejemale zakonov, ki bi neposredno posegali v medije in civilno družbo, morda se res niso šle “vojn” z novinarji; a za kaj takšnega preprosto ni bilo potrebe, saj je bilo slovensko novinarstvo v aktivistični maniri dovolj uslužno, kritično pa le tedaj, ko je kdo od levih oblastnikov stopil na žulj katerega od rivalskih lobijev. In nikakor ne zavoljo resnice.

Liberalno in socialdemokratsko prevladuje tudi v Evropi

Domače kritike polsvobodnega medijskega prostora je bilo torej lahko utišati. Redke tuje pomisleke pa je prepričalo to, da so iz ust leve garniture slišali tisto, kar so želeli slišati: liberalno-demokratsko, politično korektno, multikulturno mantro, ki je v zadnjih treh desetletjih postala prevladujoča ne le v socialdemokratski in liberalni, temveč tudi krščansko-demokratski, desnosredinski zahodni Evropi. Na, žal, večinoma neposrečen način se ji je uprla le desna politična margina … In tako nam je levica ukradla Evropo. Tisto Evropo, v katero je desna sredina Srednje Evrope od poznih osemdesetih let iskreno verjela in videla v njej upanje za lastne zgodovinske bolečine, diskriminacijo in frustracije.

Kdo je v Sloveniji podoben Orbanu?

Treba je biti kritičen do Janševega škodljivega spogledovanja z Orbanom. Kljub temu pa je predvsem treba reči: slovenski orban je slovenska levica. Resda v tem trenutku za slovenskim orbanovstvom ne stoji nobena konkretna oseba, a to bi zlahka in hitro postal kateri izmed mladih voditeljev slovenske radikalne levice, ki s srhljivo, naduto zaverovanostjo v svoj prav ob sekundiranju kolesarjev na ulici in kolesarjev v medijih strašijo s fašizmom, v bistvu pa pretijo z boljševiško revolucijo, s kakršno je bil pred nekaj leti z granitnimi kockami zrušen zakonito izvoljen župan, danes pa bi tako naredili z vlado.

Poziv predsednika Pahorja v odličnem intervjuju za Faktor prejšnji teden (takšnega intervjuja nacionalka pač ne zna narediti) k umirjanju strasti in k dialogu je bil poveden.

Slovenski orban je že tu. In se ne more načuditi, da kdo misli drugače kot on, kaj šele, da vlado vodi kdo drug kot levi orban. Nanj pa lahko desna sredina opozori predvsem z dostojanstvom in evropskostjo.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.