Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca

10
348

gradnja stožice dvoranaGrobarji slovenskega gospodarstva so se dokončno razkrili z objavo seznama prenosov slabih terjatev na slabo banko. Armageddon slovenske države. Črna luknja, ki je v samo nekaj letih Slovence prepeljala iz iluzije vzhodno-evropske Švice v vzporedno galaksijo zahojene sistemske korupcije. Številke so bolj ali manj znane: bančna luknja je bila konec lanskega leta težka 5 milijard evrov, temu pa moramo dodati pomenljiv podatek, da je v bankah še za približno 20 odstotkov slabih posojil. Znano je tudi, kdo so največji dolžniki: prednjačijo cerkvene finančne družbe (holdinga Zvon 1 in Zvon 2 ter z njima povezana T-2 in Gratel), množično pa so prisotna tudi podjetja v ozvezdju Foruma 21 (ACH, Sava, Merkur, pa še bi lahko naštevali).

Vnovič in zopet in znova

Velik del luknje v slovenskem gospodarstvu so prispevali gradbinci. Razumevanje tega pojava, ki je najbolj obremenjujoče vplival na razvoj slovenske krize, je zanimivo pogledati danes, a posteriori, ker nam daje vpogled v širšo dimenzijo gospodarske krize v Sloveniji. Predvsem lahko iz te slike izluščimo podobo, kako močno so bili v vseh teh procesih oškodovani država in davkoplačevalci. Gre za izjemno ironijo, s katero se je usoda spravila nad Slovenijo. In to ne samo enkrat, temveč “vnovič in zopet in znova”… No, najbrž res ni za vse to kriva le usoda. Očitno imajo Slovenci zelo izrazit smisel za humor, če usoda tako pogosto brije norca iz njih. Ali pa so se preprosto vdali v usodo. Kamor je šel bik, naj gre še štrik …

Predraga nenaseljena stanovanja

Simptomatično je dejstvo, da je gradbeni sektor, ki je daleč najbolj zadolžen, največje prihodke ustvaril prav v poslih z državo. In v krizi gradbenega sektorja lahko zasledimo tudi dvojni obraz slovenske krize. Če močno poenostavimo, lahko razvoj ekonomske krize na Slovenskem strnemo v dve postavki: prvi vzrok krize je eksogeni, tisti, ki je v Slovenijo prišel kot naplavina splošne globalne krize in je prišel najbolj do izraza prav v nepremičninskem sektorju. Milni mehurček “nakupovanja nepremičnin na kredit” je namreč pognal v zrak Lehman brothers, ameriško in splošno globalno gospodarstvo. In v prvem valu krize so bile tudi v Sloveniji nepremičnine in njihove visoke cene zelo pomemben faktor.

Globalni trend je namreč ljudi “silil” v nakupovanje nepremičnin za vsako ceno. In to zelo dobesedno. Cena stanovanjskega kvadratnega metra je do leta 2009 v Sloveniji strmo naraščala. Povpraševanja je bilo še in še, posledično so tudi cene bile vse višje. Povprečno stanovanje v Ljubljani je zlahka dosegalo ceno 3 tisoč evrov na kvadratni meter (ne govorimo o luksuznih stanovanjih, niti o središču mesta): cena je daleč presegala realno tržno vrednost. Zakaj je prišlo do tega? Ugodni krediti bank so omogočali ljudem najemanje kreditov, ki so bili realno nevzdržni ob postavki, da je bilo takrat brezglavo trošenje “moderno”. Po drugi strani so po istem vzorcu na veliko gradili tudi gradbinci: povpraševanja je bilo veliko, zato so vnaprej gradili tudi stanovanjske objekte, za katere sploh še ni bilo naročila in ki so jih ljudje kupovali vnaprej.

Ko je nastopila kriza, je počila atomska bomba. Banke niso podaljševale kreditov, ljudje niso imeli več sredstev za odplačevanje obrokov, podjetja so gradila stanovanja, ki niso šla več v prodajo. Leta 2011 (zadnji razpoložljivi podatki) je bilo tako 87 tisoč nenaseljenih stanovanj (podatki Statističnega urada Slovenije). Neplačani dolgovi so se kopičili… in potem so bili jok in stok in škripanje z zobmi.

Bogatenje gradbincev na račun davkoplačevalcev

Gradbinci so bili ob tem tudi tisti sektor, do katerega je bila država najbolj prijazna. To je po svoje razumljivo. Stanovanjski objekti so tukaj nekoliko v ozadju, pa čeprav so bila javna sredstva porabljena tudi za njihovo gradnjo. Najbolj znan primer tega so najbrž Celovški dvori, katerih dobršen delež bi moral odkupiti Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Projekt je izvajal Vegrad, a ga seveda ni končal. Še danes je zadeva odprta, stanovanja so bila prenesena na DUTB in niso še bila prodana.

Politika infrastruktur, posebej avtocestni križ pa je v preteklosti dodobra napolnil blagajne gradbincev, posebej sta tukaj SCT in Primorje kot glavna izvajalca. In pri tem načeloma ni nič narobe: Slovenija je tako dobila avtocestno povezavo, a kaj ko je namembnost teh sredstev večkrat zelo vprašljiva. Avtocestni križ je bil preplačan v višini dobrih dveh milijard evrov, dela so bila oddana na podlagi kartelnega dogovora samih podjetij, prihodke od teh poslov pa so podjetja pogosto porabila in skrila neznano kam. Ko je bil avtocestni križ sklenjen, sta oba največja gradbinca, ki sta dotlej živela prav na ramah javnih razpisov, žalostno potonila in za sabo pustila globoko lukjo: SCT in Primorje je zakopal plaz, težak 200 milijonov evrov. In to je že spet ironija usode… obe omenjeni podjetji sta skoraj dvajset let s finančnega vidika živeli zelo lagodno: prihodki so bili vselej zagotovljeni, ker je bil naročnik država. In kljub temu da sta dve desetletji nabirali in kopičili davkoplačevalski denar, sta v trenutku krize takoj usahnili: zelo preprosto, z davkoplačevalskim denarjem so ravnali kot svinja z mehom.

Požrešnost

In tukaj smo pri drugem slovenskem endogenem vzroku za krizo. Pri požrešnosti. Vodilni v SCT, Vegradu, Primorju so prihodke (od davkoplačevalskega denarja) kanalizirali v menedžerske odkupe. Gre torej za dvojno britje norce iz državljanov: ja, ironija torej ni bila stvar usode, ampak “prebrisanih” samooklicanih menedžerjev.

V tabeli, ki jo objavljamo, zato prikazujemo podjetja, ki so na veliko poslovala z državo, a so kljub temu izrazito prezadolžena. V seznam nismo vključili samo gradbincev, čeprav ta sektor še vedno prevladuje. Še eno pojasnilo, pod pojmom država imamo tukaj organe javne uprave (od vlade naprej) in javne zavode, ni pa podjetij v večinsko državni lasti. Poleg treh največjih gradbincev, ki so že več let v stečaju, smo v seznam uvrstili še en zanimiv trojček: Gradis skupina G, Energoplan in Grep. Gre za tri stvaritelje projekta Stožice, ki je danes kot katedrala v puščavi v severovzhodnem predelu Ljubljane. Arena in stadion sta sicer zgrajena, a 115-milijonski kredit, ki ga je konzorcij bank odobril za grajenje trgovskega centra v tamkajšnji okolici, je danes izgubljen, trgovin pa ni od nikoder. Pa še to: Stožice so bile Jankovićev osebni projekt, Energoplan in Gradis skupina G pa sta bila med tistimi podjetji, ki sta tudi drugače pridobivali velik del poslov v prestolnici.

tabela gradbenistvo

Našteti primeri gradbenih podjetij so samo vzorčni primer tega, kar je v gradbeništvu šlo po zlu. Korelacija med posli, pridobljenimi z državo, in tragično usodo zaradi prezadolženosti pa je morda samo še ena različica ironije usode. Pravzaprav sarkazma, bolj kot ironije. In globalni trend politike zadolževanja, prekvašen s požrešnostjo v slovenskem “visokem gospodarstvu”, posebej v gradbeništvu, se med slovenskimi menedžerji tako že dalj časa zrcali v tistem pesnikovem verzu: “Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca”. Žal so menedžerji to vzeli preveč dobesedno. In žal niso razumeli, da je imel Tone Pavček v mislih nekaj drugega.

Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


10 KOMENTARJI

  1. Ja, stvar je čisto enostavna !! MB nadškofija alias slovenska cerkev je pač NAJBOLJ KRIVA, saj so največ iz zvonov prenesli na slabo banko ??!! Lepo vas prosim, pa tak članek in taka “stroka”….A T 2 je tudi cerkev, pa Gratel tudi ????
    Kaj pa zavarovanja terjatev , ki jih imata Zvonova ? Važno je kakšen bo KONČNI REZULTAT ! Važno je tudi, kakšen je bil NAMEN jemanja posojil v bankah !! Je bil namen pri Zvonovih enak kot pri SCT ? No, in koliko od 5 miljard plus še ene 3 miljarde minimalno pa ima Cerkev ??? No, koliko ? Pa je največ kriva ??? Saj ne zagovarjam Zvonov, ljudje so bili total neuki financ, toda takle članek ??
    Nikjer seveda ni kake Probanke, Factor banke, pa Celje banke, tja je šla kaka miljardica kar potihem , brez kake slabe banke….Ali pa milijoni v Cimos ali pa reševanje udbaimperijev zdaj ko že “posluje” slaba banka….Ne imet poštenih ljudi, ki to berejo za norca !!!
    Koliko pa so odnesli recimo v kaki gorenjski navezi iz Save, Gorensjke banke, Merkurja, že pred vsemi “slaba banka” zgodbami ???? da ne omenjam vseh drugih “rdečih” ropov bank….tega zadnjega so obesili na veliki Zvon ( trobila) , ker je cerkev zraven, ker so cerkev porinili zraven, cerkvene naturščike rinili v “poslovanje” s krediti…Ker gre za “dokončni” prevzem oblasti po osamosvojitvi, s totalnim oblatenjem cerkve, da ji zavežejo usta ! …Vi iz Časnika pa tak članek namalate, saj ste “boljši” kot kak dnevnik….

  2. To je samo finačni problem. Hujši bo prehrambeni, ki nam in našim potomcem sledi ker smo pretežno večino ravninskih njiv in travnikov pozidali. Kje bomo pridelovali glavne pridelke za našo in prehrano naših potomcev se pa nismo spraševali. Če pogledate pozidavo je ta pozidava bila zavzela pretežno najboljša kmetijska zemljišča v ravnini in se izogibala zemljiščem na barju in gozdovih. Zadnja so se v obdobju po drugi svetovni moriji celo nekoliko povečala.

  3. Kot kažejo dokazi, so na teh državno podjetniških navezah, izpuhteli v privatne roke na nepošten način veliki zneski, ki na koncu bremenijo davkoplačevalce.

  4. Hrvatini ima prav! Neokusno je tako analizo slovenskega poloma zaćeti s prednjačenjem cerkvenih ustanov in šele za njimi omeniti forum 21! Nadaljevanje se sicer kar lepo bere, toda pisati, da je glavni krivec pri razkradenih milijardah Cerkev, je pa primitiven komi konstrukt v stilu “primite tatu!”

  5. Vsekakor se je nekdo lepo okoristil s Cerkvijo in si prislužil veliko denarja, zraven pa fajn osramotil Cerkev.
    Lepa lekcija sicer, da bi se lahko kaj naučili, pa se ne moremo zaradi trdnega molka. Vse se želi samo potlačiti pod preprogo. Če bi bilo to iz sramu, bi še razumel. Vendar ni. Škof Kramberger še danes trdi da je bil “pasiven” in da nima nič s tem. Najbrž misli, da se mu je godila krivca, ko je odstopil.

  6. Vse velike investicije državnega pomena so bile prepuščene oderuhom,zakaj javni razpisi in blefiranje!Poglejmo samo izgradnjo avtocestnega križa,ki bi moral biti pod stalnim finančnim nadzorom države,ali so bile ponudbe za izgradnjo sploh realne,če bi bile.ne bi prišlo do drastičnih podražitev in odstopanj od pogodbenih cen,ki so bile že na samem začetku prirejene tako,da je denar izpuhteval v različne kanale priviligiranih elit,ki so bile in so še nenasitne,tajni kanali izginotja sredstev so poznani in ne obstojajo od včeraj,mislim,da vsi,ki tole prebirajo vedo kam merim!Nikoli niso bile ponudbe možnih izvajalcev pošteno javno razgrnjene,glede na izkušnje z gradbenimi baroni iz preteklosti ni kaj dosti razmišljati!Graditev avtocestnega križa bi morala biti že v štartu prilagojena zahtevam evropske avtocestne povezave z mednarodnim sofinaciranjem in primernimi obligativnimi razmerji!Prepričan sem,da bi prišli korošci,prekmurci in belokranjci,do krvavo potrebnih ustreznih cestnih povezav na ustreznem nivoju,prilagojenem mednarodnim potrebam in potencialnim možnostim razvoja na vseh področjih gospodarstva in kulture,ki v odročnih področjih ne sega daleč čez občinske meje,naštete regije so tako odrezane od večjih gospodarskih centrov doma in v tujini!Interesi posameznikov,ki bi bili pripravljeni vlagati v odročne regije pa so vedno manjši,ali imajo že sedaj negativni predznak!Dolgoletno izžemanje na socialističen in komunističen način gospodarstva,pred osamosvojitvijo in po njej je pustil globoke rane na telesu naše države!Kupovanje socialnega miru bo našo izmozgano državo pahnilo v brezno!
    Stodstotno sem prepričan,da stoje za finančnim polomom mariborske škofije poleg
    odgovrnih škofijskih oseb tudi bančniki in izkušeni prevaranti rdečega tajkunskega
    ozadja,pri vsem tem najbolj smrdi to,da so kljub visokim številkam izgubljenega
    denarja,banke molčale ter dopustile potop,s kakšno pravico so ljudje z mariborskih
    škofovskih krogov pokrivale izgube s hipotekami na sakralne objekte in ostale
    cerkvene nepremičnine,ki niso njihova last,ampak last krščanstvega občestva in to
    ne samo mariborskega!

    • Kot da Štuhecove besede: “Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to” postajajo resnica. Niti obsega škode ne vemo …

  7. Poleg blefiranja z javnimi razpisi bi dodal še nadvse čudno trgovanje s podjetji mimo borze. V vsem tem času kot da borze sploh nimamo. Deleži podjetij se prodajajo mimo borze, dobesedno pod mizo. Če so delnice na borzi se mora tam tudi trgovati z njimi. Noben medij ni nikoli “opazil” da se nič ne dogaja na borzi, ampak vedno med nekimi “velikimi” igralci, borza je pa potem sledila temu zgolj v zadnji fazi ko je šlo samo še za par procentov vrednosti.
    Namreč, če bi trgovali na borzi bi lahko kdo, ki ni mišljen, kupil kak delež.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite