Ko del Cerkve zboli, ji skušaš pomagati

Ob Marijinem vnebovzetju se je novinarka MMC RTV SLO Tanja Kozorog Blatnik pogovarjala s sestro Metko Kos, ki pripada redu frančiškank Marijinih misijonark. V svojem poslanstvu se posveča predvsem delu z mladimi. Pogovor se dotika Metkinega osebnega pogleda na praznik, kot tudi položaja, v katerem sta se znašli tako slovenska kot svetovna Katoliška cerkev.

………

Že prej sem omenila težave slovenske Cerkve. Poleg kadrovskih so v ospredju predvsem finančne težave Nadškofije Maribor, pa tudi dogajanje okoli nadškofa Alojza Urana. Kako po vaših izkušnjah nenehne “afere” vplivajo na odnos vernikov do Cerkve? Opažate kakšne spremembe? Kako vi sami gledate na to? Koliko pozornosti – če sploh – jim posvečate?
Seveda so to zelo boleči dogodki, ki se tudi mene osebno dotikajo. Nekatere vernike to pohujša in prijatelji duhovniki pravijo, da se ponekod pozna na obisku pri maši. Drugim pa nam pomaga, da še bolj zavzeto delujemo v Cerkvi, saj se o tem veliko pogovarjamo. Vsi imate izkušnjo, da je kdo v vaši družini bolan. Običajno se takrat odzovemo tako, da stopimo skupaj in si stojimo ob strani. Če imaš Cerkev rad, je ne moreš obsojati, ko del nje zboli, temveč ji skušaš na svoj način pomagati.

In konkreten način, kaj lahko stori vsak izmed nas, je, da za Cerkev, za svojo skupnost moli, posebej pa še tudi za tiste, ki smo jih s svojim ravnanjem kot Cerkev prizadeli. Samo tako lahko pridemo do odpuščanja. Sicer pa je kriza zmeraj največja priložnost za rast. In osebno tako jemljem preizkušnje, ki zadevajo našo Cerkev.

Ameriško združenje katoliških redovnic Leadership Conference of Women Religious (LCWR) se je v zadnjih mesecih znašlo v sporu s Svetim sedežem zaradi, kot pravi Vatikan, “resnih doktrinarnih težav”. Med drugim si redovnice prizadevajo, da bi imeli laiki in predvsem ženske več besede v Cerkvi. Kako vi gledate na to? Kakšno vlogo imajo po vaših izkušnjah ženske v današnji Katoliški cerkvi? Vas kaj moti oz. si za kaj želite, da bi se spremenilo?
Iz svojih izkušenj lahko rečem, da sem kot ženska in redovnica na svojem delovnem mestu, kjer je moj šef duhovnik, spoštovana in cenjena. Tudi v drugih okoljih, kjer sestre delujemo (župnije, zapori, RTV Slovenija …) smo kot sestre zmeraj dobro sprejete. Zagotovo je za Cerkev izziv, da sliši tudi ženski glas, posebno še znotraj posvetovalnih teles, ki so pretežno moške.

Hkrati pa mislim, da ni naloga žensk, da konkurirajo moškim, temveč da v polnosti živijo svojo ženskost in s tem dajemo Cerkvi moč življenja, moč za spremembe, pogum za opustitev nepotrebnih struktur. V tem vidim izziv tudi za nas, ki smo misijonarke, da s svojo blagohotnostjo izzivamo duhovnike v Cerkvi, da si postavljajo takšna vprašanja. Vendar, tako kot v službi odločitve za to prepuščam svojemu šefu, tako se mi zdi, da moramo tudi v Cerkvi to pustiti moškim, saj so v zmožnosti udejanjiti spremembe oni tisti, ki znajo to narediti bolje do nas.

Celoten pogovor: MMC RTV SLO