Ko bo vse drugače

12

»Potrebujemo nov svetovni red,« sem ta teden slišala reči znanega in uglednega Slovenca, »v katerem se bomo morali odreči pohlepu, želji po prekomernih materialnih dobrinah in (nezdravi) tekmovalnosti.«

Glede na čas v katerem živimo, je ta poziv verjetno več kot na mestu, vendar se sprašujem, če in v kakšnih okoliščinah smo ta novi svetovni red sposobni vzpostaviti. Odpovedati se pohlepu po imeti in presežku materialnih dobrin je za sodobnega človeka zagotovo velik izziv, še posebno, če vemo, da je glavno vodilo in gibalo našega časa ter prostora pravzaprav potrošnja in potrošnik. In ta je skoraj dolžan potrošiti vsak dan več, praviloma za stvari, ki jih v resnici ne potrebuje. To mu dnevno dopovedujejo reklame, ki vpijejo na potrošnika od vsepovsod (iz televizije in računalnika, ob cestah, v trgovinah, iz nabiralnikov in časopisov). Pa ne samo reklame. Vsa sodobna govorica se je iz »biti« spremenila v »imeti«. Nekaj »biti« je za nas danes velikokrat pretežko, saj je potrebno v »nekaj biti« vložiti veliko več napora, časa in odrekanj kot pa v nekaj »imeti« takoj zdaj. Tudi če pogledamo javni prostor, nas povsod  nagovarjajo z besedami »morate imeti, morali bi vam dati, pripada vam, itd.« In če temu dodamo še ves šolski sistem, ki je tudi že popolnoma naravnan na »imeti, dobiti« namesto »biti«, se ne smemo čuditi, da  sodobni človek vidi smisel življenja predvsem v uživanju, zadovoljevanju lastnih potreb, pri čemer pa se večinoma ne zaveda, da mu te potrebe umetno ustvarja kapital in z njim povezan pohlep po dobičku.

To nenehno pehanje za dobičkom dela človeka vedno bolj sebičnega, zaverovanega samega vase. V sočloveku nenadoma vidimo tekmeca, ki ga je treba premagati, saj nam pomeni potencialno nevarnost, da nam vzame dobrine, po katerih posegamo. A že filozof Fromm je ugotavljal, da izpolnitev vseh želja ne vodi k blaginji in popolnemu užitku, temveč k vedno večjemu nezadovoljstvu posameznika, posledično pa tudi družbe kot celote. In ker smo nezadovoljni, hočemo še večji dobiček, še več stvari, ki pa naših osnovnih potreb po sprejetju in varnosti zopet ne zadovoljujejo. Začarani krog.

Kako torej priti do novega svetovnega reda, v katerem dobiček, pohlep in materialne dobrine ne bodo imele prvega (in edinega) mesta? In kaj naj bi ta novi svetovni red prinesel? Kako ga uveljaviti, da ne bo vsiljen od zunaj, temveč ga bo posameznik sprejel kot svojega? Zelo zahtevna naloga, na katero verjetno ta hip svet še ni pripravljen in vprašanje je, kako globoko moramo še pasti, da bomo pripravljeni na take spremembe. Zagotovo pa to ne more biti samo projekt enega človeka, skupine ali države. Potrebno bo soglasje vseh pomembnih velesil (tudi tistih ali pa predvsem tistih, katerih era se šele začenja) ter svetovnih korporacij, da sodobni način življenja in brezglava potrošnja ter pehanje za neizmernim dobičkom pomeni uničevanje tako človeka kot okolja, v katerem živimo. Šele ko bodo te sprejele vodilo, da mora biti pri vsaki pomembni odločitvi na prvem mestu skrb za človeka ter okolje, se bo lahko začel oblikovati nov svetovni red. Potrebno bo ponovno uglasiti svet vrednot, kar pomeni, da bodo vrednote, kot so človeško dostojanstvo, nedotakljivost človeškega življenja, sožitje, solidarnost, pravičnost, odgovornost, itd, morale postale temelj, na katerem bo stal novi svetovni red. Ob vsem tem pa seveda ne moremo vse odgovornosti preložiti na velesile, državne voditelje ali korporacije. Tudi vsak posameznik se bo moral, ob pomoči in podpori vseh naštetih, spremeniti, postati »novi človek«, ki bo pripravljen sprejeti odgovornost za blagostanje in sožitje vseh okoli sebe in bo sposoben preseči lastno sebičnost in pohlep zaradi skupnega dobrega. In ta posameznik sem tako jaz kot ti.  In takrat bo res vse drugače.

Foto: Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije

12 KOMENTARJI

  1. Za nov svetovni red se ze od pamtiveka trudijo vsa verstva in ideologije. Krscanstvo traja ze 2000 let in je prezivelo vse Ideologije. Temelji se na bozji besedi in je kot tako bozjega izvora.
    Ideologije temelje na cloveski osabnosti, da bi bil clovek bog. Vse kar je nastalo potem: levicarsko ateisticna francoska revolucija in druge revolucijo z naso partizansko revolucijo, so Cerkev hotele uniciti. Vse kar so v znamenju napredka doprinesli je nic, nicla v primeri razdejanjem, zmedo in miljoni mrtvih, ki so jo povzrocile.

    • Jap! Vsak red, ki ne temelji na nečem, kar je nekakšen približek 10 božjim zapovedim, povzroči nestabilno družbo in cel kup nesrečnih ljudi. Bistvo je: ne ubijaj, ne kradi, ne laži ….

      Pri nas pa je laž postala napaka, kraja je kraja samo, če ti jo dokažejo, poboj po vojni dokazanega števila nekaj pod 100.000 je drugorazredna tema, o kateri se ne splača govoriti kaj šele iskati morilce … Taka država je nestabilna oziroma propada in povzroča nesrečno življenje državljanom.

  2. Gospa Jaklitscheva, svoje licemersko in dokaj slaboumno pridiganje o tem, da je treba omejiti pohlep, naslovite na Vatikan in slovenske predstavnike RKC. Cel svet ve, da ni bolj pohlepnih in pokvarjenih ljudi kot so oni. Zadnji dokaz v neskončno dolgi verigi dokazov njihove pohlepnosti in vsesplošne pokvarjenosti – bankrot mariborske nadškofije.

    • “Cel svet vé, da ni bolj pohlepnih in pokvarjenih ljudi kot so oni”. O, da, gospod Kim, so se veliko bolj pokvarjeni in le-ti prihajajo iz Vase politicne opcije. Ce ze tako pljuvate po RKC, pa se poglejte, koliko dobrega je ta Cerkev v svetu storila. Sem Vas ze enkrat vprasala, ali tudi Vi podpirate revne, uboge, se zrtvujete zanje ali jih vsaj financno podpirate. Odgovorili seveda niste, kot pa Vas ocenjujem, tega ne pocnete. A svet ni samo Slovenija in njeni “Kim Il Sungi”, ta “cel svet” ve in pozna tudi in predvsem nesebicna dela RKC. Dejstva so pac taka in kljub kricanju njenih nasprotnikov ostajajo. Napake, ki jih nekateri njeni predstavniki nedvoumno delajo, pa clane te Cerkve bolijo. Niso pa pravilo kot ugotavljate Vi, marvec izjema.

      • Preganjanje znanstvenikov in svobodomislecev na splošno, diskriminacija in genocidi nad pripadniki drugih verskih skupnosti (spomnimo se samo NDH!), inkvizicija, križarske vojne, serijske goljufije, brezštevilni spolni in finančni škandali, torej zločinski pojavi, ki zaznamujejo RKC odkar obstaja, so torej po vašem zgolj posamične “napake”? No, če to resnično verjamete, potem spletni vzdevek (bolno), ki ga imate, res pravilno označuje vaše psihično stanje!

        • Za moje psihicno stanje Vam ni potrebno skrbeti. Sprasujem pa se, kako nezadovoljen je lahko clovek, ki je sposoben toliksnega sovrastva kot Vi.

    • Kaj ko bi se nehali odzivati na nestrponosti, ki jih zapisuje Kim, in bi raje vsak za njega zvečer zmolil en očenaš?

  3. »Potrebujemo nov svetovni red,«
    No tega ne bo.Vsa človeška zgovdina čaka na tak red, ki ga vedno znova najavljajo lažni preroki.
    Edina maksima, ki velja je, da človek lahko spravi v red zgolj samega sebe. Čakanje na spremembo sveta je izgovor, da čakamo na zunanji inpulz. Žal živimo samo eno življenje, ki ga je neumno zapraviti v čakanju na boljše čase.
    Posameznik se mora zgolj boriti, da je v življenskih ciljih in vrednotah neodvisen od drugih. Tudi če vse človeštvo zavozi ima posameznik vso možnost, da svojega življenja ne zavozi. Edino kar velja je, da verjame , ko mu okolica ne nudi nobene spodbude, ko ga lahko razočarajo prav vsi. Vse slabo okorog nas je samo presikušnaj naše neomajnosti vere. Če je kje inividualnost absolutna, je ravno odnosu posameznika do življenja, tu je človek vedno sam in dokler nisi sam, si vedno razočaran.

    • V vsakem NORMALNEM človeku se mešajo tendence po spreminjati druge, svet in spreminjati sebe.
      Duhovno zrel človek ve, da lahko počasi spremeni sebe. Na druge pa vpliva le malo in še to posredno z živetjem svojega življenja.
      Bolj ko je človek nezrel ( otroci), bolj si želi spreminjati druge in svet. Polno lepih, svetoboljnih idej, na koncu pa vedno najbolj kruto nasilje vkalupljanja človeka in družbe na Prokorustovo posteljo ideala.
      Ko poslušam v medijih floskule o novem svetu in o zatiranju “tistih pohlepnih” ter “kako bi moral biti svet bolj pravičen” mi je takoj jasno, da gre še za enega kloniranega socialista ( bolnika in nezrelo osebnost).

  4. Fromm je znan kot psiholog, oz. psihoterapevt in Freudov nekdanji prijatelj in sodelovec. Napisal je tudi knjigo Imeti ali biti ( Haben oder Sein).
    Malo ljudi pa ve, da je bil komunist, marksist.

    Ni problematično razmišljanje o različnih poteh. Marsikaj od tega se lahko človek strinja. Toda razlika je v tem, ali naredimo tako družbo, ki bo svobodno tako živela ali naredimo tako družbo, ki jo lahko le PRISILIMO s totalitarno državo.

    Sistem je narejen na preživetju, delanju, ustvarjanju in tekmovanju. Še vedno lahko vsak, ki podpira kapitalizem v srcu in osebnem delovanju daje prednost Biti ( kar je nujno za dobre ustvarjalce) in je solidaren. Problem je vedno večje število parazitov, ki niti ne razmišljajo o biti, ker so prezaposleni z zajedanjem “po več imeti”.

    Kapitzalizem je bil do sedaj najboljši sistem, ki je spodbujal večanje delavnih in ustvarjelcev in manjšanje števila parazitov. Ravno obratno je socializem. Sicer pa hudiča ne prepoznaš v tem kako je grd in nasilen, večino časa je zelo pijazen in humanističen. Skratka večina ljudi pravi: pa kdo bi si mislil, pa tako v redu je bil.

Comments are closed.