Knjižne novosti Inštituta Nove revije

Svoboda v precepu med interesi in ideologijami

Skupna tema štirih razprav uglednih avtorjev (Ljubo Sirc, Svetozar (Steve) Pejovich, Ralph Raico, Martin Rhonheimer) , ki so nastajale v obdobju od 1995 do 2014, je odnos do svobode in njenega položaja v družbi. V slovenskem prostoru je imel, od konca 18. stoletja, naš odnos do svobode skozi zgodovinska obdobja raz­lično kulturno, identitetno in politično izkušnjo. O svobodi v tem obdobju revolucije ni nikoli potekala odprta širša strokovna ali politična razprava. To je bila tabu tema, do katere je imela distanco tudi akademska strokovna javnost. Šele z vzpostavitvijo Republike Slovenije se je začel počasi, tako na strokovnem kot tudi političnem pod­ročju, odpirati prostor drugačnim pogledom na svobodo in delovanje družbe.

Ljubo Sirc, slovenski in britanski ekonomist, zaradi zagovarjanja obnovitve več­strankarstva obsojen na smrt v Nagodetovem procesu. V zaporu preživel 7 let in pol, nato odšel v tujino, kot predavatelj deloval v Bangladešu in Glasgowu, leta 1983 usta­novil v Londonu inštitut za preučevanje komunističnih gospodarstev. V Slovenijo se je vrnil šele leta 1989.

Svetozar (Steve) Pejovich je zaslužni profesor na Univerzi Texas A&M in višji raziskovalec Centra za ekonomske raziskave v Torinu. Kot predavatelj deluje na raz­ličnih ameriških univerzah, bil je sourednik pomembnih revij s področja ekonomije in še vedno sodeluje z vidnimi mednarodnimi inštitucijami na področju ekonomije.

Ralph Raico je bil sourednik The New Individualist Review, katerega uredniški svet so sestavljali tudi Milton Friedman, Friedrich Hayek in kasneje George Stigler, zaslužni profesor evropske zgodovine na Državni univerzi v Buffalu in častni član Inštituta Misses, pa tudi strokovnjak za zgodovino svobode, liberalno tradicijo v Evropi in povezavo med vojno in vzponom države.

Martin Rhonheimer je doktoriral iz filozofije na züriški univerzi, danes je pro­fesor etike in politične filozofije na Papeški univerzi Svetega Križa v Rimu. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član Papeške akademije, na Du­naju je leta 2014 soustanovil Avstrijski inštitut za ekonomijo in socialno filozofijo.

Vprašanja moralne teologije

Evgen Vasiljevič Spektorski (1875–1951) je bil pomemben ruski znanstvenik, redni univerzitetni profesor prava, sociologije, pravne filozofije in pravne zgo­dovine. V letih od 1930 do 1945 je predaval tudi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

V knjigi Vprašanja moralne teologije avtor opredeli pojem moralne teologije. Nato opiše tri različne metode preučevanja zakonov moralnega življenja človeš­tva: metafizična, zgodovinska in pozitivistična metoda. Na kratko označi tudi mo­ralno teologijo glede na druge vede, kot so: dogmatika, antropologija, psihologija, sociologija. Zanima ga zgodovina moralne teologije. Ustavi se pri temeljnih poj­mih antropologije, kot so npr. posameznik, narava, telo, duša, življenje, umiranje, dejanje volje … Iz teh pojmov izpelje kompleksnejša vprašanja, kot so: odločitev za delovanje, vprašanje vrednot …

»V pričujočem besedilu pa gre Spektorski še naprej, ko poudarja globljo, mis­tično solidarnost vseh ljudi med seboj /…/. Tako se tudi v tem spisu Spektorski razkriva kot temeljit mislec, ki je petnajst let žlahtnil tudi slovensko filozofsko in pravniško misel in zasluži, da ohranjamo spomin nanj.« (iz spremne besede; Anton Stres)

Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji

Poglavitni namen tematskih razprav in posvetov, ki jih že vrsto let prireja Inštitut Nove revije, pogosto tudi v sodelovanju z zainteresiranimi inštitucijami doma in v tujini, je, da se uveljavi vodilo spoprijema namesto spopadanja, ki se ga ne uspemo otresti iz preteklosti, kar onemogoča produktivno družbeno argumentacijo.

Stalno prisotno merjenje moči nas sicer kratkoročno krepi, dolgoročno pa šibi in celo onemogoča, saj mu manjka krepost mere, tisto, za kar se je vredno in se velja zavzemati. Ne gre zgolj za mero in merila, pač pa tudi za smer in namero.

Izobraževalni, kulturni, znanstveni, tehnološki, okoljski, medijski, religijski, gospodarski, finančni, politični in drugi sistemski vidiki upravljanja družbe izgubijo svojo tehtnost, kolikor ti ne izkazujejo odgovornosti do bivanja državljanov in državljank ter humanega dostojanstva. Zato je na vseh omenjenih družbenih področjih in v celoti potreben spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji.

Prišli smo že tako daleč, da se namerno odrekamo zavedanju potrebe po takem spoprijemu in celo lastni jezikovni utemeljenosti, na podlagi katere jo lahko izpovemo in spravimo v svet.

Prihodnost nas čaka edino in samo v tisti meri, v kateri ji gremo naproti. Smo torej zmožni  spoprijema z njo, ne da se kar naprej spopadamo, kdo se bo s pomočjo dobljenih  razmerij dlje prerinil v obstoječih razmerah moči.(14. 1. 2018 Bogomir Štefanič ml., Spoprijem za prelom)

Slovenski pedagoški tisk v borbi proti potujčevanju naše mladine 1860–1918

O knjigi

Borba slovenskega pedagoškega tiska za slovenski jezik v šolah na Slovenskem, ki je od nekdaj živo zaposlovala narodno zavedne učitelje, je še premalo raziskano poglavje v zgodovini slovenskega šolstva. Velika zasluga osrednjih pedagoških glasil, Učiteljskega tovariša, Popotnika in Slovenskega učitelja, je bila, da so v letih 1860–1918 prepoznala in izpostavila podrejeni položaj slovenskega jezika v šolah na Slovenskem kot prvovrstno nacionalno in politično vprašanje, do katerega se je moral jasno opredeliti vsak politični in družbeni dejavnik tistega časa, ki je hotel igrati omembe vredno vlogo v slovenskem prostoru.

O avtorici

Avtorica Alenka Divjak je diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru iz slovenskega in angleškega jezika, magistrirala iz staroangleške književnosti na Univerzi v Leedsu, v Veliki Britaniji, in tam tudi doktorirala iz staronordijske književnosti. Njeno zanimanje velja srednjeveškim romancam in hagiografiji, istočasno pa si kot profesorica angleškega jezika na Centru biotehnike in turizma Grm v Novem mestu zastavlja praktična vprašanja o odnosu med materinščino in tujim jezikom v slovenski šoli in odgovore na ta vprašanja išče tudi v zgodovini slovenskega šolstva, kot dokazuje ta knjiga.