Kmet iz Zminca se vrača

17
34

Ne vem, ali bi kdaj uganil, da bo osamosvojiteljsko veteransko organizacijo vodil Ivan Oman. Nekako preveč odmaknjeno od prve bojne vrste je teklo njegovo življenje v zadnjih letih. No, morda ga je prav to priporočilo za novo funkcijo.

Navdušenje nad “starci”

Na prvi pogled se Omanova skoraj soglasna izvolitev v četrtek krasno prilega toku značilnega slovenskega iskanja in čaščenja očetovskih figur. Dvainosemdesetletnik iz Zminca se je pač postavil ob bok sedemindevetdesetletnemu Borisu Pahorju, ki je v zadnjih mesecih in letih pod Alpami deležen pravega kulta. Na svoje prireditve ga vabijo levi in desni, javnost skoraj na vsako njegovo misel čaka kot na sveti orakelj, pa naj gre za domnevno problematično državno himno ali za posmrtno usodo nekega nesrečno zablodelega krščanskega socialista.

Nič slabše se že desetletje ne godi trmastemu Bohinjcu Bučarju, do katerega imajo sicer na eni strani političnega parketa nekaj zadržkov, ker se njegovi oraklji v vsem bistvenem presenetljivo pokrivajo s stališči zgolj ene politične garniture. Ampak nezaupanja je konec, komaj možakar izusti kakšno patetično domoljubno domislico.

Slednjič so se letos hlače nekaterim stresle celo ob resda grozečih izjavah še enega metuzalema Nika Kavčiča. Ni kaj, Slovenci smo globinsko navdušeni nad političnimi “starci”.

Moj ata, nacionalistični kulak

Kot rečeno, izbira Omana med mnogimi bolj izpostavljenimi in mlajšimi veterani  je deloma gotovo davek omenjenemu pojavu. Vendar dobiva zaradi trenutnih okoliščin še vse drugačen pomen. Ne sovpada samo z dvajsetletnico plebiscita. Sovpada hkrati z valom simbolnih dejanj trenutne vladajoče politike, s katerimi skuša slednja nekako obuditi “predosamosvojitvene” čase. Seveda gre za čisto simboliko brez stika s stvarnostjo. Naj je novi predsednik vrhovnega sodišča plesal nad truplom ustreljenega prebežnika ali ne, tega zdaj ne bo mogel početi, ker so neke druge sile ukinile njegovo prejšnjo državo in njeno mejo. In bodoči državni tožilec kljub svoji visoki funkciji ne bo mogel več preganjati duhovnikov zaradi risanja križev, četudi bi si on sam in njegovi podporniki slednje še tako želeli. Se bodo pa vsi skupaj bolje počutili. Kot se najbrž bolje počuti neki Tomaž Ertl, ker mu Türkov križec za vratom ohranja iluzijo, da 23. december 1990 ni podrl vsega, za kar je živel.

V opisanem ognjemetu simbolov postaja svojevrsten simbol tudi Oman. Mogoče ne ravno simbol prvoborcev in ideologov slovenske demokratizacije in osamosvojitve, zagotovo pa simbol ljudi, ki so bili njuni najzvestejši podporniki. Saj so z njima največ pridobili.

Ivan Oman je namreč kmet. Ne tak kmet, kot si ga je želela komunistična oblast in kot ga je po korifejah našega zgodovinopisja vpletla v svojo perverzijo o “slovenski zgodovini kot zgodovini slovenskega kmeta”. Je “kulak”, in kot tak že skoraj po definiciji konservativec, katoličan in slovenski nacionalist v najboljšem pomenu omenjene besedne zveze. Nacionalist, kakršni so – naj zveni še tako patetično – vedno predstavljali hrbtenico slovenstva. Prav tak “omanovski kulak” je denimo lani kot župan Železne Kaple postal prvi deklarirani Slovenec na županskem stolčku na avstrijskem Koroškem po drugi svetovni vojni.

Nikakor ne trdim, da je “kulaški” Omanov svet brez strahotnih pomanjkljivosti. Ampak dejstvo je, da ga je povojna oblast obsodila na (počasno) smrt. Da je njegov predstavnik šef osamosvojitvenih veteranov, ni manj učinkovit simbol od zagovornikov “predosamosvojitvenih” vrednot na čelu vrhovnega sodišča in vrhovnega tožilstva. Hkrati je živ opomin, da je šlo pred dvajsetimi leti, kljub vsemu izrečenemu in zapisanemu v zadnjih dneh, za bistven in nepovraten prelom.

Foto: 24kul.si


17 KOMENTARJI

  1. tole bi me pa res zanimalo: kako to, da nobenega na desnici ni sram se slikati z bavčarjem po njegovi istrabenzovi raboti? lopov, ampak je pa naš, ali kako?

  2. Bah, nesmrtne modre besede našega očaka Omana, ja. Kljub temu je možakar po mojem skromnem mnenju eden redkih politikov, ki jih je prinesla demokracija (ali “demokracija”) in ki so se s stvarmi pečali iz idealizma, pri tem pa se njihovih prstov ni nič prijelo.
    Čeprav me tisto o hrbtenicah slovenstva niti preveč ne zanima, tovariš Aleš, se pa povprašam, koliko so pa slovenski kmetje pridobili z “demokratizacijo in osamosvojitvijo”? Evropske subvencije? Zakaj po vseh poljih raste krmna koruza? In zakaj moram v štacuni kupovati kitajski česen (ker drugega ni)?

  3. Spomnim se časov, ko so udbovci dobili ukaz, da Ivana Omana osramotijo pred javnostjo. Kot predsednik Kmečke zveze ni bil poznan, zato so govorice, ki so jih prostodušno širili po Sloveniji naletele na plodna tla. Ti papagaji komunistične podtalne organizacije so namreč na dolgo in široko trosili vesti, da je Ivan Oman zplankani kmet, ki se ukvarja s politiko, dama pa ima popolnoma zapuščeno kmetijo, ki je v razpadajočem stanju, živina trpi, ker je nihče ne opravlja, sam pa se gre politika, ki pa je kot zatucani kmet ne pozna. Še pomnite tovariš CC.
    Še majhen dodatek; te govorice so se širile po deželi Štajerski, daleč vstran od Zminca!!!

  4. Joj, tov. bahač je čisto padel iz téme v temo.

    Tov. Carlos, uredite si vrtiček in boste jedli slovenski česen. 😉 Se pa popolnoma strinjam z vami, da je koruzna politika pri nas res pretirana. Pretiravanje s koruzo sodi še v čas, ko je bila Sloveniji namenjena vloga živinorejske republike znotraj bratske skupnosti narodov in narodnosti SFRJ. Sicer pa naše levice kmetijstvo nikoli ni kaj prida zanimalo, kajti, kot je rekel tov. Lenin: socializem = sovjetska oblast plus elektrifikacija. Zraven pa še industrija s slabo kvalificirano delovno silo in nizko dodano vrednostjo. Takole ‘mamo.

  5. Jaz se spominjam časov,(v sedemdestih letih) ko se je Oman komaj izognil zaporu, ker je organiziral kmečki sindikat. Zaporu se je izognil pod pogojem, da je namero opustil.
    Je kljub 82 letom izredno svež, mnogo bolj diplomatsko je odgovarjal novinarjem, kot običajno odgovarja naš “vele diplomat”, predsednik države. Pa tudi mnogo bolj realno in zdravo, kot predsednik vlade.
    NJEMU IN NOVEMU ZDRUŽENJU VELIKO USPEHOV.

  6. Zanimivo, da so Iveka privlekli iz naftalina. Si je pa izbral res lepo družbo 2 osumljencev kriminalnih dejanj.

  7. “Si je pa izbral res lepo družbo 2 osumljencev kriminalnih dejanj.”

    3 osumljencev. si pozabil na krkoviča 😉

    hecno, hecno… komentatorji vlečejo ven udbo, komuniste in zarote jako jake, noben pa ne pisne: kako to, da Iveka, baje tako moralno avtoriteto, ni sram pentljati se z bavčarjem?

    mu ga je udba podtaknila?

  8. Tovariš Cefizelj počasi:) ni treba, da ravno vsem izdajate svoje skrivne fantazije o histeričnih doldo dominah…

  9. Nič ne izdajam, vse je na WikiLeaksu: 😉

    Exclusively, the report of American Embassy in Slovenia on our politicians.

    Pahor: extremely corny and vain, attention-seeking metrosexual
    Kresal: gold-digging, hyper-ambitious, dog-loving blonde
    Erjavec: a clown, just a clown; and he’s actually funny!
    Golobic: disgusting and very vindictive weasel
    Jansa: power-obsessed anticommunist
    Zerjav: Who? Oh, that guy. He’s irrelevant.
    Jelincic: another clown yet this one carries a gun
    Jankovic: local Balkan-style sheriff-wannabee
    Türk: boring snob who pretends to be a high-profile diplomate
    Gantar: Who? Does he really exist?
    Kucan: the Godfather; that says it all

    😛

  10. Vidite, tovariš Cefizelj, sem že poskušal gojiti česen, pa se je izkazalo, da posebnih kmetovalnih sposobnosti nimam. No ja, če človeku na enem področju ne gre, povsod drugod pa kar dobro, še ni vse izgubljeno.

  11. Avtor je očitno premlad, da bi sam spremljal osamosvojitvene aktivnosti.
    Trdi, da Oman ni ravno simbol prvoborcev in ideologov slovenske demokratizacije in osamosvojitve. Oman je bil predsednik prve slovenske politične stranke. Bil je prvi, ki je kot član predsedstva predstavnike TO imenoval slovenski vojaki, edini član predsedstva ki ni podpisal deklaracije, ki bi preprečila oborožitev in nastanek slovenske vojske, na njegovi domačiji je bil ustanovljen Demos,…
    Skratka, njegova vloga izjemno pomembna, nikoli pa ni iskal slave.
    Mogoče bi se po njem lahko zgledoval še kakšen prvoborec.

  12. Boris, se povsem strinjam in ne bi niti za hipec omahoval imanotavi enega od slovenskih ustanovnih očetov.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite