Klovn na političnem parketu

22
229

Nesposobnost sedanje Vlade je pripeljala praktično do razpada vladanja. Zdaj je jasno tudi najbolj gorečemu in naivnemu privržencu kontinuitete, da je šlo od prve Drnovškove vlade do danes samo in izključno »zase« oz. »za lastni žep«. V vseh neskončnih LDS-ovskih letih se je redno dogajalo, da so tako ali drugače pridobili večino, da so spremenili volilni zakon. Zdaj volimo po zakonu kjer ne tekmujejo le stranke in liste med seboj, ampak tudi znotraj sebe. Zadnja reforma volilnega zakona je ukinila strankarske liste. Že drugič po vrsti se dogaja, da predsednik parlamentarne stranke ni izvoljen v parlament. Najprej je bil to J. Podobnik, zdaj je to Karl Erjavec. Slednji je bil nekaj časa še minister in je vsaj zvedel, kaj so se dogovarjali na sejah vlade, da je bil vedno le privesek »trojčku« pa smo vedeli že od začetka, sicer se človek sprašuje, kako je mogoče, da je mini LDS dobila dve ministrstvi, ki sta pomembni (kar s pridom izkoriščajo!), DESUS pa nepomembna ministrstva (razen min. za obrambo), ki jim prinašajo le glavobole. Ko so Erjavca vrgli iz vlade, bi morala stranka oditi iz koalicije, vendar smo takrat spoznali, da imajo DESUS-ovi poslanci neko »višjo« oz. starejšo lojalnost. Njihova lojalnost do ideologije iz gozda z vsemi njenim brezni je neoporočna in milo rečeno povožena. Vendar je stranka sestavljena tako ali tako iz ljudi naše preteklosti in je zato tudi nekako razumljivo, da ne morejo mimo tega, kar so se naučili kot mladi ljudje.

DESUS je anomalija ostarelih družb. Njihov politični program je »višja penzija«, kar je bilo vidno tudi v volilni kampaniji (se še spomnite, 1000 € pokojnine za vse?). Dejstvo je, da je generacija, ki je zbrana v tej stranki, pravzaprav zakuhala večino problemov, ker preprosto niso imeli dovolj otrok. Splavljeni otroci manjkajo Sloveniji bolj kakor si upamo priznati. Ta strašen zločin je pravzaprav večji kakor vsi ostali zločini preteklega stoletja in ni izgovora s katerim bi ga lahko opravičili. Sebični so torej bili že prej, zdaj pa se ne ozirajo na nič in na nikogar, hočejo le svoje penzije, ki jih delavci in zaposleni ne zmoremo več plačevati. Da je paradoks še toliko večji, so najbolj glasni tisti, ki jim nič ne manjka. Uboga vdova na vasi, ki ni nikoli imela kakršnega koli privilegija in ima najnižjo pokojnino, razume in ne zahteva zase ničesar. Protestirajo bogati upokojenci, ki si lahko privoščijo in si dejansko tudi privoščijo.

V tej tragiki pa je najbolj tragična figura prav nasmejani Karl Erjavec. Premlad je, da bi bil penzionist in vendar je predsednik stranke upokojencev. Svoji stranki s svojo simpatičnostjo prinaša točke na anketnih lestvicah in morda kakšnega poslanca več, čeprav sam ni bil izvoljen. Zdaj je dosegel, da bo DESUS »odšel« iz vlade, kar konkretno pomeni, da ne bodo več sedeli na sejah vlade, kajti v parlamentu bodo poslanci pridno vzdigovali roke za svojo skrito ljubezen, ki so ji zvesti že iz gozda. Vlada bo »tehnična« (kar je najbolj smešno od smešnega, kajti to konkretno pomeni le to, da ni nikomur odgovorna, še »svojim« volivcem ne), vendar je ne bo skrbelo za večino. Tehnična vlada, npr. ne bi smela začenjati tako močno političnih postopkov kakor je nov družinski zakonik, ne bi smela reformirati ničesar, ampak ohranjati tekoče poslovanje države do novih volitev, ki bodo septembra 2012.

S svojim nasmehom in tragično vlogo na političnem parketu je Karl Erjavec pravi politični klovn. Na vsakem dvoru so jih imeli, povedal je marsikatero resnico, a nikomur ni prišlo na misel, da bi ga postavil za kralja. Pri nas pa se najdejo premnogi, ki celo verjamejo lepim besedam in oddajo svoj predragoceni glas ne le sebični stranki brez programa, ampak pravzaprav njenemu predsedniku, ki na koncu niti ni izvoljen.

Že samo zaradi tega bi morali spet spremeniti volilno zakonodajo. Uvesti bi morali 5% volilni prag, ukiniti privilegije manjšin,  znova uvesti strankarske liste, da bi predsednik parlamentarne stranke bil vedno v parlamentu. Širše gledano pa bi bilo dobro, da bi spremenili tudi ustavo , da bi ukinili anomalijo Državnega sveta. Namesto njega bi lahko povečali število poslancev, ki bi jih volili po večinskem sistemu kot eni volilni enoti v Sloveniji. Stvar bi bila zanimiva, tako pa je tragična…

Vladna kriza bo minila z novimi volitvami. Ali bodo ljudje reagirali nagonsko in modro in kaznovali trojčka za njihovo plenjenje Slovenije, kaznovali DESUS za njihovo diletanstvo in izbrali kaj bolj trajnega? Dvomim. Antipatija do JJ je tako velika, da večina Slovencev (tudi otroci!) že nosijo antigen proti njemu. NSi potaplja njen najvidnejši član. SLS se ne izkoplje iz lastne sence. SNS … Zdaj nam ponujajo stranko »nestrankarskih županov«. Si predstavljata šerifa kot predsednika vlade? Možen in obenem grozen scenarij, kajne?

Predsenika DESUS bi prosil, da naj se neha smehljati, kajti stvar je resna in potrebujemo njegov resen prispevek. Potrebujemo celo pošteno besedo od njega in stranke, ki jo vodi. Beseda, ki bo potrdila, kar že vsi vemo: tako ne more več naprej. Mi hočemo te in te spremembe.

Foto: Ministrstvo za okolje in prostor

22 KOMENTARJI

  1. Hehe, kaka zmeda v glavi. Po eni strani ga zelo moti, da po sedanjem sistemu izvolitev predsednika stranke ni ravno 100% zagarantirana, po drugi predlaga večinski volilni sistem – kjer pa spet ni.

    Zanimiva je ta ljubezen desnice do večinskega sistema, pri katerem lahko tako SLS, še bolj pa NSi takoj pokopljemo.

    Tudi dvig praga v sedanjem sistemu gre NSi zelo na roko LOL

    Mr. Poznič, klovn Časnika? Ali peta kolona?

  2. “Sebični so torej bili že prej, zdaj pa se ne ozirajo na nič in na nikogar, hočejo le svoje penzije, ki jih delavci in zaposleni ne zmoremo več plačevati.”

    Reverent Poznič, pa ne da vi plačujete prispevke in davke na plačo in od plače?

    Sicer pa čestitam – izumili ste nov volilni sistem 🙂

  3. Prečastiti Poznič, koliko ste pa vi doslej prispevali k demografski obnovi slovenstva? Se bojim, da nič …
    Veste, otroka narediti je precej preprosto. Ampak vzgajanje, izobraževanje, njegovo vklapljanje v družbo ipd. pa zahtevajo ogromno časa, denarja, živcev, ljubezni … Govorim iz lastnih izkušenj!
    Se pa strinjam z vami glede Janše: večini Slovencev je zelo antipatičen. Če bi se on in par njegovih priveskov (Rupel, Tanko, Grims, pa še kdo) pobrali iz politike in bi SDS prevzel, recimo, veliko bolj umirjeni Virant, bi to stranko na volitvah po moji oceni podprla tudi velika večina sredinskih volivcev, bržkone pa tudi marsikateri zmerni levičar.
    In nič se bat: zlobni klovn Korl Erjavec bo za svoje umazane mahinacije s strani volivcev vnovič nagrajen! Pri generacijah 60 plus, ki v povprečju nimajo omembe vredne izobrazbe in so hkrati zelo sebične, cenena socialna demagogija vedno vžge.

  4. ERJAVEC, prebrisanec prve vrste ! V ” Reporterju” komentator opozarja morebitno bodočo vladno koalicijo, da se izogibajo povezave z DESUS-om !

    Erjavčev ded , je bil ugleden župan v Šentvidu, pri kateremu so

    se med vojno redno oglašali tudi terenci in dobivali vse

    mogoče, od sanitetnega materiala, denarja in hrane ! Za te

    zasluge, so ga isti pred koncem vojne ubili, pa ne samo to ,

    razčetverili ! TO grozljivo zgodbo še dandanes vedo ljudje v

    okoliških krajih, BRODA, VIŽMARIJ ! Pa razumi tega nesrečnega

    vnuka , KARLA !

  5. Spet gre nekaterim v nos resnica, ki jo je povedal.

    Sicer pa glede večinskega sistema. Res je, da bi manjše stranke odpadle, bi pa dobili učinkovitejšo vlado in boljše ljudi. Pri večinskem sistemu je namreč poudarek na ljudeh.

  6. Veliko ljudi res čuti odpor do Janše, ampak za to ima tudi zelo dobre razloge. Se pa bojim, da se tisto, kar je napisal Slavko, ne bo uresničilo. Ravno ti osebki, kot so Janša, Grims in podobni, držijo vse niti v stranki. In ne bodo odšli ven iz politike, dokler bodo tu uživali koristi od tega.

    Večinski sistem pa bi bil za Slovenijo katastrofa. Omogočil bi, da bi stranka, ki je dobila npr. 20 odstotkov glasov, zasede tri četrt sedežev v parlamentu. Nič čudnega, da so se v veliki večini evropskih držav, kjer so dolgo časa imeli večinski sistem, le-temu odrekli. Tudi strokovnjaki so si enotni, da je za Slovenijo proporcionalni sistem kljub slabostim veliko bolj primeren za Slovenijo. Navsezadnje je tudi zapisan v ustavi.

  7. Janez, dej prosim razloži mi teh tvojih 20 % in 3/4 sedežev v parlamentu. Zgleda sem sem po naravi blond (ogledalo sicer pravi drugače), ampak ne razumem. Ali pa zavajaš?

  8. Tomy, stvar je čisto preprosta. V dvokrožnem večinskem sistemu imaš okraje, ki so sami sebi volilna enota. Zadeva poteka tako kot na predsedniških volitvah. Če eden od kandidatov dobi absolutno večino, se uvrsti v drugi krog, če pa nihče ne doseže 50 odstotkov, gresta dva najboljša v drugi krog. Vsak okraj tako izvoli svojega predstavnika v parlament. V slovenskem primeru to pomeni, da bi volili poslance v 88 okrajih (plus dva poslanca narodnosti). Recimo, da bi se v enem okraju spopadli kandidati Zares, LDS, SD, SDS in SLS. Zmagal bi seveda samo eden in se uvrstil v parlament. Povsem možno je, da v veliki večini okrajev zmagajo kandidati ene in iste opcije. In bi npr. v 66 okrajih (od skupno 88) zmagali kandidati SD. Ko pa bi šel preverjat, koliko glasov je dobila SD glede na skupno število oddanih glasovnic, pa bi pogruntal, da je morda dobila največ 25 odstotkov. Tak sistem torej ni pravičen. Pač pa je pravično, da vsaka stranka dobi toliko poslancev, kolikor dobi delež glasov.

  9. Dvokrožni volilni sistem ima za svojo nujnost predvolilne koalicije, samo največje stranke bi si lahko privoščile samostojno delovanje. V praksi to pomeni, da bi imeli dva bloka, ki bi se v vsakem od okrajev udarila za zmago – in na tem logika 20% = 3/4 pade.
    V praksi našo državo vedno vodijo koalicije – z proporcionalnim sistemom, kot je uveljavljen danes, volilci ne vemo, kakšno koalicijo bomo dobili po volitvah ter kakšen program bo imela ta koalicija. V dvokrožnem večinskem sistemu bi to natančno vedeli, ker bi se koalicije sklepale vnaprej.
    Ima pa dvokrožni volilni sistem tudi svoje slabosti, največja (po mojem) je ta, da otežuje preboj novih strank, novih obrazov itd. Še vedno pa je to (spet po mojem mnenju) mnogo boljše od tega, kar imamo pri obstoječem proporcionalnem sistemu – ravno zaradi nujnega sklepanja gnilih kompromisov po volitvah, na katere volilci skoraj nimamo več vpliva.

  10. Večinski volilni sistem slej ko prej počisti z bloki in skepanjem koalicij – prej ali malo pozneje. Preživita samo dve veliki stranki, če je sreča velika, mogoče še ena precej manjša tretja, ki pa pri oblasti particira enkrat vsakih 50 let. Vse, kar se izmakne tej logiki (tu pa tam uspe kakemu prostemu strelcu), je politična novica za nekaj let.

    V prevodu v slovenske razmere to pomeni, da nam ostaneta SD in SDS. Iz enopartijskega v dvopartijski sistem. Napredek strašen, ja.

    SDS-ovsko zagovarjanje večinskega sistema je jako logično; v proporcionalnem za prevzem oblasti rabijo SLS in NSI, v večinskem ne rabijo nikogar.

    Eden večjih moralnih dosežkov drnovškove LDS je ta, da kljub nedvomno lažjemu vladanju (SLS, desus…), ni nikoli opustila proporcionalnega sistema, čeprav bi lahko z njim 16 let vladala absolutno.
    ….
    Kar se pozablja, je drugo… da celoten slovenski politični ustroj ni zasnovan za večinski sistem. Če pogledaš ameriškega, imaš zapleteno porazdelitev moči med predsednikom in Kongresom, v vsakem je lahko glavna druga stran… kompromisi in power sharing so zelo pogosti. “gnili kompromisi”

    Pri nas? Poharaš večino na parlamentarnih, poharaš vlado, predsednik nima nobene moči. Si absolutni gospodar za 4 leta – pravzaprav vsega, kar obstaja v državi. Brez tečnih koalicijskih partnerjev, ki bi mogoče kaj naredili drugače, ki bi predstavili tudi plat nekega drugega volilnega telesa.

  11. P.S.

    Kaj je v tem zagovarjanju večinskega sistema simpomatično, je želja potolči nasprotno stran popolnoma, vse v imenu lažjega vladanja, hitrega odločanja, preprostih rešitev, … hočemo gospodarja, ki bo udaril po mizi… kar je lahko dobro, če dobiš razsvetljenega “diktatorja”, precej katastrofalno, če “diktator” ni tak… v večini primerov pa velja, da absolutna oblast, pa četudi za 4 leta, pač kvari…

    Evropska pot je drugačna; koalicije, dogovarjanje in kompromisi, ki zajamejo čim več deležnikov. Ni najbolj hitro, zna biti manj učinkovito, a blaži ekscese, ki v končni fazi itak izničijo vso hitrostno prednost logike “winner takes all”.

  12. ja, sej vidim, kam smo prišli z aktualno oblastjo, ki se dogovarja, sprejema kompmise z veliko deležniki (ha,ha). Odlična pot, povsem brez ekscesov (ha, ha, ha).
    Sicer pa: kaj je razlika do obstoječega načina vladanja? Tudi tukaj je koalicija, ki “takes all”, razlika je predvsem v tem, da se koalicija sklene na podlagi matematike – seštevanja poslanskih sedežev po volitvah – in ne na podlagi programskih podobnosti. In razlika je v tem, da je v sedanjem sistemu DESUS vedno v koaliciji – vsaj na začetku mandata. In razlika je v tem, da je SNS vedno v opoziciji. In razlika je v tem, da volilci ne moremo določiti, koga nikakor ne želimo v vladi – pa naj bo to, Katarina, Janez, Gregor, Karel, Ljudmila ali Borut.
    V primeru dvokrožnega večinskega sistema bi bilo več kart odprtih pred volitvami in bi volilci jasneje vedeli, kaj lahko pričakujemo po volitvah.
    Da pa ne bo pomote – takšnega sistema pri nas ne bo še zelo dolgo – predvsem za to, ker večini strank ugaja ribarjenje v kalnem, ki ga omogoča obstoječi sistem. Me pa zanima, zakaj je toliko zagovornikov tega mlakužnega ribarjenja tudi izven strankarskih strutur.

  13. Zadnjič, ker ne razumeš/potvarjaš:

    “z vsemi deležniki”
    v primeru večinskega volilnega sistema bi ena stranka obladovala vse in brez problema – nobenega dogovarjana in kompromisov s strankami, ki zastopajo drugo volilno telo in druge interese. Borut bi brez problema ostal do konca mandata – kljub vladi, ki je zaradi referendumov neoperativna.

    “ekscesi”
    absolutna oblast rodi ekscese, popolna prevlada ene stranke 4 leta v slovenski ureditivi (šibki predsednik, parlament v vlogi vladnega valjarja) bi nujno rodila še večje ekscese. na katerekoli strani. Slovenski politični sistem ni niti pod razno primeren za večinski sistem.

    “Tudi tukaj je koalicija, ki “takes all”

    koalicija, ja… ne pa ena sama stranka in en sam predsednik stranke.

    “n razlika je v tem, da volilci ne moremo določiti, koga nikakor ne želimo v vladi”

    lahko – preprosto je ne izvolijo v parlament (glej NSi). Če pride v parlament, zastopa določeno relevantno skupino državljanov. So ti nepomembni? Manj vredni? So upoštevanja vredni le interesi največjih 2 skupin volivcev?

    “V primeru dvokrožnega večinskega sistema bi bilo več kart odprtih pred volitvami in bi volilci jasneje vedeli, kaj lahko pričakujemo po volitvah.”

    Povej to volivcem Obame, ki so glasovali za spremembe, dobili pa proračun, ki ga kreirajo Republikanci.

    “predvsem za to, ker večini strank ugaja ribarjenje v kalnem, ki ga omogoča obstoječi sistem.”

    Da, ker izbira SD ali SDS (partizani vs. domobranci all over again) bi bila za slovenske volivce čista zmaga pluralizma in izbire. Kot v Jugi; želite svetlo ali temno zelenega jugota?

  14. Janša za svoj ugled ni nič kriv, ampak so krivi kvečjemu mediji, ki ga prikazujejo skrajno negativno – popolnoma neupravičeno.

    Seveda janez kaže, ko trdi, da bi v večinskem sistemu stranka z 20% podporo lahko dobila večino, kaj šele dvotretjinsko. To je popolnoma nemogoče. Če bi kandidat z največ glasovi imel 20%, bi šel v drugi krog, kjer bi se pomeril s svojim najmočnejšim nasprotnikom.

    V nobeni državi, kjer so imeli večinski sistem, se mu niso odrekli. Še vedno ga prakticirajo v Franciji in Veliki Britaniji. V Veliki britaniji je bila debata predvsem zaradi tega, ker so prvič morali iti v koalicijo, to pa je tudi vse.

    So pa proporcionalne sisteme že povsod popravljali. To, da pride v parlament kopica majhnih strank, lahko naredi več škode kot koristi. Tak primer je Desus. Tako, da so povsod popravljali sistem v kombiniranega.

    Seveda janez ne našteje, kateri “strokovnjaki” so za proporcionalni sistem. Ker so ti strokovnjaki zelo vprašljivi.

  15. Že odgovor in računica kažeta, da nima pojma. Če kandidat dobi absolutno večino, ki je več kot 50%, ni drugega kroga, ampak je zmagal.

    V drugem krogu se pa pojavi zmagovalec.

    Glede na to, da imamo v Sloveniji ravno tako dva bloka, levega in desnega, znotraj tega so pa različne stranke zgolj zaradi imaga, se v Sloveniji glede tega ne bi bistveno spremenilo nič. Dobili bi eno veliko levo in eno veliko desno stranko.

    Ima pa to dve prednosti. Stranka bi pred volitvami predstavila program in ga lahko po volitvah tudi izvajala. Torej bila učinkovitejša. Kompromise bi pa sestavljali znotraj stranke pred volitvami.

    Pri nas pa je tudi to razlog, da se stranke ne posvečajo preveč lastnemu programu, kajti na koncu moraš itak sestavljati koalicijo in od programa lahko ostane zelo malo ali nič.

    Pa tudi pri posameznih kandidatih bi bilo drugače. Tam bi kandidata izvolili neposredno, sicer pa to določa stranka in sreča.

    Nove stranke? Tudi pri nas je kot kaže zelo težko. Itak se pa večinskemu mnenju slej ko prej prilagodijo tudi obstoječe stranke. Za neodvisne kandidate je pa itak lažje v večinskem sistemu.

  16. Če govorimo o večinskem volivnem sistemu, ni ZDA edina, ki ga ima. V Veliki Britaniji ima ravno tako parlament najvišjo oblast, kraljica pa nič.

    Pa še to. V večinskem sistemu LDS ne bi mogla vladati tako dolgo, kot je. Tam je treba bolj nepsoreden pristop, ni dovolj le slikanje enega Drnovška.

    Poleg tega v Sloveniji res ne bi bil problem, če je ena stranka premočna v parlamentu. Saj imamo zelo lahek način priti do referenduma.

  17. Pa še ena laž od Baha.

    Proračuna ne kreirajo republikanci. Ljudje so sicer res glasovali za spremembo – vendar le v smislu, da so imeli dovolj Busha, Obama pa je imel zelo dober marketing. Kot pri nas Pahor.

    Ljudje pa niso hoteli, da jim vnaša socializem v državo, povišuje davke itd.

  18. bah, morda ne razumem, ti pa zagotovo namerno zavajaš:

    “z vsemi deležniki”
    Z vsemi deležnki se ne pogovarja niti sedanja oblast, ki je bila izvoljena po proporcionačlnem sistemu. Kje je torej razlika?
    Borut ne bo odšel zaradi nepodpore v parlamentu, ampak zaradi jasno izraženega nezaupanja med ljudmi. Zakaj trdiš, da bi takšno ne-komunikacijo prinesel večinski sistem. Ni je sedaj!

    “excesi”
    Jih sedaj, ob tem ko imamo proporcionalni sistem nimamo? Odpri oči ali pa nehaj zavajat!

    Glede Obame: Namerno si pozabil na dejstvo, da so volilci Obame med tem na kongresnih volitvah glasovali za Republikance. In za to zdaj proračun v veliki meri kreirajo republikanci. Ampak razlog je ta, da so Američani izvolili drugačen kongres – se pravi po novi volji ljudi. Spet zavajanje s tvoje strani!

    GLede izbire med SD in SDS. Aferaštvo in ideologijo so pred zadnjimi volitvami zganjali SD&co. Slovenci smo jim nasedli in dobili natančno takšno vodstvo, kot si ga zaslužimo. Upam da bomo ob naslednjih (radnih ali izrednih) volitvah poslušali programe za izhod iz krize.

  19. Ančka, zamisli si, da si v volilnem okraju, kjer je 100 volilnih upravičencev, kandidirajo pa trije kandidati: eden od SDS, drugi od SD in tretji od ene izvenparlamentarne stranke. Če upoštevamo, da npr. gre volit 80 volivcev, v prvem krogu dobi kandidat SDS 40 glasov, kandidat SD 30 glasov in tisti tretji deset glasov. Kandidata SDS in SD se uvrstita naprej. V drugem krogu kandidat SDS dobi ob isti volilni udeležbi 45 glasov (od 80) in se uvrsti v državni zbor.
    Sedaj pa si zamisli, da bi imeli 100 takih okrajev in v 60ih bi prišli v parlament predstavniki SDS. Vendar je poanta v tem, da okraji niso vedno enako veliki, glas za tistega, ki se ne uvrsti v parlament, pa je izgubljen glas. In teh je veliko več kot v proporcionalnem sistemu. Tudi zato je večinski sistem že v osnovi nepravičen.

  20. Janez, kaj se izmikaš.

    Prvič si rekel, da lahko človek z zgolj tretjinsko podporo dobi dvotretjinsko večino. Tvoj račun dokazuje obratno.

    V tem primeru pa je član SDS v drugem krogu dobil več kot polovico. Če bi pa prišlo do take situacije (v državah, kjer imajo večinski sistem, se to ni zgodilo nikoli), se je pa treba vprašati, kaj je z ljudmi v SD, da so tako nesposobni.

    Večinski sistem je čisto pravičen, samo levici ni všeč, ker pridejo do izraza posamezniki, ne pa stranke.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite