Kliči Udbo za Umor

umor nabojiŽe v dveh svojih knjigah (Od Belce do Velikovca in 88 stopnic do pekla) sem razkril nova dejstva o terorističnem delovanju slovenske tajne politične policije (bombni atentati, ugrabitev). To se je dogajalo v 70. letih prejšnjega stoletja, kar je tudi čas, v katerem so, po najnovejših arhivskih odkritjih publicista Romana Leljaka, slovenski tajni politični policaji zagrešili tudi dva politična umora (Stjepan Crnogorac in Nikica Martinović). Pri tem je potrebno opozoriti, da omenjeni novoodkriti dokumenti nedvoumno prikazujejo ugrabitev in posledično likvidacijo hrvaškega emigranta Stjepana Crnogorca (leta 1972), pri umoru Martinovića (leta 1975) pa je Leljak odkril močne indice, ki kažejo v smer Zemljaričeve in Dorićeve (kodno udbovsko ime Hanzi) vpletenosti v to zločinsko dejanje.

Gre za šokantna (arhivska) odkritja in poleg tragičnosti teh državnih zločinov pomenijo tudi veliko senzacijo za slovenski prostor. Do sedaj se je na splošno mislilo, da je slovenska Udba v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja sicer opravljala številna umazana dela (doma in na tujem), ampak umorov pa se ni lotevala! Sedaj pa kar naenkrat Roman Leljak odkrije ugrabitev in umor ter zelo verjetno še eno likvidacijo – vse to postorjeno s svinčenimi rokami slovenskih udbašev! Da je take umazanije počenjala v tem času (in tudi v 80. letih 20. stoletja) predvsem hrvaška Udba (proti hrvaškim emigrantom), je bilo znano, no, sedaj je znano, da ji je pri tem pomagala tudi naša tajna policija, saj sta bila tako Crnogorac kot Martinović po narodnosti Hrvata.

Morda je na tem mestu zanimiva primerjava med slovenskim emigrantom Janezom Topliškom, junakom začetnega dela moje knjige Od Belce do Velikovca (prvi del: Tragično življenje Janeza Topliška), ki se je avgusta 1963 namenil z orožjem napasti jugo-slovenski režim, in Stjepanom Crnogorcem, ki je junija 1972, tudi oborožen, nameraval priti skupaj z 19 somišljeniki v Hercegovino. Oba sta hotela na ta način zrušiti komunistični režim doma ter vzpostaviti samostojno in demokratično slovensko oz. hrvaško državo. Razlika je v tem, da je Toplišek dejansko prestopil mejo, bil ujet, sojen in nato ubit (verjetno celo umorjen) pri pobegu iz zapora, Crnogorac pa si je premislil in je bil nato od slovenske Udbe ugrabljen v Salzburgu in v Jugoslaviji izvensodno umorjen.

Ta nova (tragična in senzacionalna) dejstva so se razkrila tudi v času, ko se v Sloveniji pripravljajo spremembe arhivske zakonodaje, ki preko anonimizacije občutljivih osebnih podatkov (tudi v udbovskem delu Arhiva Slovenije), ki sama po sebi ni sporna, precej otežuje tekoč pristop do ohranjenega udbovskega gradiva. Namreč, anonmizacija pomeni počrnjevanje omenjenih osebnih podatkov, kar je tehnično zelo zamuden proces, ki bi kljub velikemu trudu uslužbencev arhiva pomenil praktično nedostopnost dokumentov. Zamislite si, da bi bilo potrebno pozorno prebrati 400 metrov gradiva (stotisoče strani), sporne strani izvzeti iz arhiva, jih fotokopirati, počrniti občutljiva mesta in kopije vstaviti nazaj v arhiv. Boljša je sedanja ureditev, ko uporabniki arhiva podpišejo, da ne bodo javno objavljali občutljivih osebnih zadev, če bodo na njih slučajno naleteli pri svojem raziskovanju.

Do teh novih, Leljakovih arhivskih odkritij prihaja ravno v čas, ko se cela Republika Hrvaška (in delno tudi Evropska unija) trese zaradi zahteve po izročitvi njihovega udbaša Josipa Perkovića nemškemu pravosodju, ker ga Nemci utemeljeno sumijo pomoči pri umoru hrvaškega poslovneža Stjepana Đurekovića (leta 1983). Ob tem se samo po sebi postavlja vprašanje, ali nista tudi umora Stjepana Crnogorca in Nikice Martinovića sedaj zrela za pravosodno obdelavo. Ob tem bi rad poudaril, da je po mojem mnenju bolj kot pravni zaključek teh umorov pomembnejši etični vidik razkrivanja takih in podobnih dogodkov iz naše polpretekle zgodovine, saj nas utrjuje v prepričanju, da se je potrebno boriti proti takemu ponavljanju zgodovine, kjer bi lahko znova zavladal socialistični režim, temelječ na eni politični stranki in njenem nujnem privesku – tajni politični policiji.

Pripis uredništva: V posebnem sodelovanju z Mohorjevo založbe Celovec lahko bralci Časnika do 1. marca 2013 knjigo 88 stopnic do pekla naročite po ceni 18,90 € (v redni prodaji stane knjiga 26,00 €) in knjigo Od Belce do Velikovca samo za 24,90 € (v redni prodaji stane knjiga 32,00 €). Naročila zbiramo tukaj.

Foto: Flickr