Klerofašizem, kaj je že to?

34
357

Že nekaj časa se v naši javnosti pojavlja trditev, da imamo poleg treh znanih totalitarizmov (fašizma nacizma in komunizma), katerih žrtev smo se spominjali 23. avgusta, tudi četrtega, klerofašizem. Pojem, ki so ga pograbili tudi nekateri levi intelektualci, najdemo celo v Wikipediji in je »oznaka za ideološko usmeritev, v kateri so združene politične in gospodarske sestavine fašističnega nauka s teološkimi in z versko tradicijo. Izraz je sestavljenka iz korenov: kler, ki označuje duhovščino in fašizem.«

Ja, če pa o klerofašizmu govorita zakonca Hribar in o tem lahko preberemo celo v spletni enciklopediji, potem pa že mora biti nekaj na tem…, si lahko reče povprečni bralec in termin pri njemu dobi svojo domovinsko pravico.

Je nekaj res, če o tem govorijo ali pišejo?

Kljub odločenosti Spomenke in Tineta Hribar, da bi nas prepričala v četrti totalitarizem (ki je po njunem mnenju med vsemi najbolj izprijen, kakopak), pa mi ob tej besedi vedno začne v glavi zvoniti zvonec, ki opozarja, da je beseda sama tako kontradiktorna in oznaka, ki jo predstavlja tako nesmiselna, da je težko vredna zanimanja intelektualne publike.

Imamo namreč nekaj opredelitev, ki so skupne totalitarnim režimom. Če bi nekje pri nas v Sloveniji našli nekaj totalitarnega, kar se je dogajalo pod oblastjo klera v povezavi s fašističnim delovanjem, potem bi lahko zaključili, da je to uporabna beseda, ki si zasluži svoje mesto.

Opredelitve totalitarnega sistema, ki jih najdemo v relevantni literaturi so: enopartijski sistem, ni delitve oblasti, ni svobodnega sodstva niti svobodnih medijev, uradni listi so tajni, obstajajo taborišča, tajna policija je vsemogočna, režim vzdržuje kult diktatorja…

In zdaj poglejmo v našo zgodovino. Kdaj je bila Cerkev, če jo zdaj izenačimo s klerom, v takem položaju, da so se zgornji postulati, lahko udejanili? Kdor vsaj malo pozna našo zgodovino, ne samo, da ne more trditi, da je bila izpolnjena vsaj kakšna opredelitev za totalitarizem, močno sem prepričan, da mora priznati, da tudi ena ne zdrži.

Cerkev nikoli ni imela enopartijskega monopola na področju civilne družbe, niti pod Habsburžani, niti v stari Jugoslaviji. Če je tukaj mišljena Slovenska ljudska stranka, ki je imela pred drugo svetovno vojno veliko volilno večino, potem je treba poudariti, da si je oblast delila z drugimi, močnejšimi strankami. Sodstvo je načeloma delovalo avtonomno, (vsekakor bolj avtonomno kot v času 1945 – 1991) obstajali so katoliški in liberalni mediji. Tako v Avstoogerski kot stari Jugoslaviji so obstajali zapori, taborišča pa ne. In tudi če bi bila, bi njihov obstoj res težko naprtili Cerkvi. Po mojem mnenju je najbolj »korajžna« tista totalitarna opredelitev, ki stavi na vsemogočno, Cerkveno, tajno policijo.

Vedno so bili ljudje, ki niso šli v Cerkev in ta jim je lahko »vrnila« le s tem, da jih ob smrti ni Cerkveno pokopala. Če je to znak totalitarizma, potem seveda ne vem, zakaj bi nekdo sploh hotel biti Cerkveno pokopan, ko pa je vse življenje deloval mimo ali proti Cerkveni instituciji?

Morda se še najbolj približamo totalitarni misli, ob kultu osebnosti, saj roko na srce, papeževe slike res visijo v vseh Cerkvenih prostorih in celo pri bogoslužju se ga vedno omenja. A vendar gre za resno razliko, namreč obešanje papeževih slik ni nikomur zapovedano. Ko so otroci prišli v šolo jim ni bilo nikoli treba pozdraviti s: »Za Cerkev s papežem naprej…«.

Klerofašizem, kot slepi naboj, v puški kulturnega boja

Skratka termin klerofašizem nima resne vsebinske osnove. Služi lahko samo kot znamenje kulturnega boja in blaženje krivde levih, »avantgardnih sil«, ki so se pod totalitarnim komunizmom pregloboko spajdašile z njegovim nedemokratičnim delovanjem in zdaj iščejo neko rešilno bilko, da bi vlogo druge strani, ki jo zanje predstavlja Cerkev, čimbolj približale svoji predstavi o njej.

Klerofašizem je torej izmišljen in nikakor ne sodi med »veliko trojko«. O njegovi spornosti lahko spet preberemo že v prej omenjeni Wikipediji, kjer ob koncu bolj resnicoljubno zapišejo, da »izraz klerofašizem ni trdno opredeljen, in da se pogosto uporablja kot zlobna oznaka. Že fašizem je raztegljiv pojem in ga levica rada uporablja za diskreditacijo drugače mislečih. Tudi označevanje nekaterih diktatur za klerofašistične je sporno zaradi tega, ker so si bile te diktature med seboj zelo različne, še posebej po ideologji.«

Kadavri fašizma, nacizma in komunizma so torej razkrinkani pred nami, klerofašizem pa v butični izvedbi, za svoje gojence na primerih dobrih praks, gojijo le še v malih kumrovških izpostavah po Sloveniji.

Foto: Lokalpatriot

 

34 KOMENTARJI

  1. Avtor si naj ponovno podrobno prebere definicijo, jo potem vsebinsko presoja v luči delovanja nekaterih elementov RKC npr. na Hrvaškem (podatkov o spregi RKC in Paveličevega režima pa žal obstaja ogromno – seveda pa v kolikor ne veste za njih vam jih bom kasneje prijazno navedel) ter ponovno presodi pravilnost trditev v svojem članku, še posebej v luči številnih žrtev v Jasenovcu.

    Toliko zaenkrat, slovaškega primera, kjer je režim dejansko vodil duhoven, pa niti ne omenjam. To početje lahko označimo kakorkoli, debata o ustreznosti izraza klerofašizem je zgolj poskus odvračanja pozornosti. In ker famozna resolucija tega vidika nikjer ne omenja, je seveda neprimerna in bi jo moral slovenski parlament zavrniti kot neprimerno in žaljivo.

      • Avtor problematizira pojem kot takšen. Moja replika pa seveda kaže na dejstvo, da obstajajo zgodovinski primeri, ki popolnoma ustrezajo definiciji klerofašizma.

          • Da priskočim malce na pomoč:

            O vlogi in povezavah RKC in ustaškega režima piše tudi dr. Milan Bulajič na podlagi dokumentov KOntraobveščevalnega korpusa Vojske ZDA. Odvetnik John Loftus je dosegel sodno odredbo za razkritje določenih dokumentov in v enem izmed teh dokumentov se dobesedno navaja:

            Citiram:
            “Pavelićeve zveze so tako visoke in njegov trenutni položaj je toliko kompromitirajoč za Vatikan da bi njegova ekstradicija zadala porazni udarec RKC”

            Vir:
            Counter Intelligence Corps, Rome Detachment, A.P.P. 512, U.S. Army, 12 September 1947, Case № 5650-A. Memorandum for tha Officer in charge. Subject: Pavelić, Ante. Re: Present Status.

            V tem kontekstu je potrebno seveda tudi omeniti, da je papež Pij 12 dne 22. julija 1941 sprejel sto pripadnikov hrvaške tajne policije, ki jih je vodil šef zagrebške policije Eugen Kvaternik-Dido. To je bilo udarno jedro hrvaških klavcev, ki so bili organizirani po vzoru Hitlerjevih esesovskih oddelkov in so delovali predvsem v koncentracijskih taboriščih. Ker tudi sicer obstajajo dokazi o naklonjenosti Pija 12 (npr. monografija Hitlerjev papež) raznim nacističnim in fašističnim režimom, nam tudi drža Stepinca (ne glede na domneve o njegovi pomoći posameznim Židom in posamezne nekaterih najbolj krvavih potez ustaškega režima) je Stepinčeva drža še toliko lažje razložljiva.

            O spregi katoliške cerkve in ustaškega režima pa poleg številnih pripadnkov nadškofije, ki so sodelovali v staškem režimu (večinoma duhovnikov, o častnih izjemah sem pisal nekaj strani prej) pa priča tudi izjava Milana Budaka v Karlovcu avgusta 1941: “Ustaško gibanje je versko gibanje. Vse naše delo temelji na zvestobi veri in Katoliški cerkvi.”

            Pri vrednotenju sprege dejavnosti hrvaške RKC moramo upoštevati tudi poslanico škofovske konference marca 1945, v kateri so govorili o reševanju NDH in blatili NOB.

            TOliko za začetek, je pa še vedno precej materiala.

        • Blablabla.

          Bistvo članka je jasno. Klerofašizem v Sloveniji je skovanka levice, da bi desnici naprtila enako krivdo, kot jo ima levica s komunizmom.

  2. Definiciji totalitarizma, kot jo navajate vi, manjka bistveno: totalno obvladovanje družbe. “Enopartijski sistem, ni delitve oblasti, ni svobodnega sodstva niti svobodnih medijev, tajna policija”, to so le metode, s katero se totalno obvladovanje družbe lahko doseže. Niso pa te metode edine in dandanašnji smo predvsem na Zahodu deležni ravno tako totalnega obvladovanja družbe, le z bolj nevidnimi metodami. Metode gor ali dol, cilj posluževalcev teh metod je isti: imeti družbo pod kontrolo in jo usmerjati po svojih željah.

    Iz tega sledi tudi izrazita pristranskost Študijskega centra za narodno spravo, ki obravnava zločine samo ene strani. Samo ene strani pod krinko totalitarizmov po definiciji, kot se je sedaj uveljavljena, ne ukvarja pa se z zločini druge, torej protikomunističnega tabora, ki pa je bil pod izrazitim vplivom takratne Cerkve. Zato ni čudno in je torej krivda predvsem na strani Centra ter podpornikov njegove pristranskosti, da se v družbi pojavlja pojem klerofašizem. Lahko bi ugovarjali nad združevanjem klerikalizma in fašizma, vendar niso iz trte izvita razmišljanja, da je klerikalizem tudi totalno obvladoval družbo, peč le z drugimi metodami, tistimi, ki se ne skladajo s trenutno uveljavljeno definicijo totalitarizmov.

    • Še en poskus relativiziranja zločinov komunizma. To je še bolj butasto, češ, saj v demokratičnem zahodu je isto, le zavedamo se tega ne.

  3. Fašizem ( nacional-socializem) so ustvarjali tisti socialisti, ki so se hoteli rešiti pred moskovskim pohodom komunizma. Socialist Mussolini je naredil tudi pakt s Cerkvijo, z Vatikanom – ki pa ju je iz srca sovražil in preziral.
    Klerofašizem bi lahko veljal samo v Španiji, morda kje v Južni Ameriki.

    V osnovi pa je tako ko Bartolj piše. To je ena tipična parola, značilna za komunizem in vsa socialistična gibanja ( vključno s fašizmom), ki jo je treba velikokrat ponavljati, da v praznih in nerazmišljujočih glavah trdno zaraste. Podobno kot narodno osvobodilni boj, ki ni imel namena narod osvoboditi pred italijani in nemci, temveč mu je šlo zgolj za revolucijo in prevzem oblasti in prevzem kapitala, FEVDA.

    Ker komunisti nimajo vesti, potem tega pojma niso privlekli, ker bi jih pekla vest zaradi množičnih pokolov, pobijanj, na začetku obrtniško -terorističnih, kasneje pa množično-idnustrijsko izpeljanih pobijanjih golorokih civilistov od otrok, žensk, moških, starcev. Na razredni osnovi.

    Torej so si ta pojem izmislili zgolj za zavarovanje privilegijev, FEVDOV. Operirajo s pojmi iz srednjega veka, kot da je bila Cerkev takrat tista, ki je na vso družbo totalno vplivala in zapirala “razredne sovražnike” v koncentracijska taborišča itd. Manipulirajo s tistimi, ki so nerazgledani in nerazmišljujoči in zgodovino poznajo s pomočjo floskul teh ideologov in lažnivcev. Se pravi namen je RELATIVIZIRANJE KRIVDE s CILJEM OBDRŽATI KAPITAL, FEVDE, MONOPOL.

    @Janko: Partija in socialistična mafija je imela 50 let, da razišče in opiše vse zločine protikomunističnih borcev. Čas je, da nekdo razišče tudi prikrite in zamolčane zločine totalitarnih komunistov, ki so leta 1991 komunistični gospodarski model spremenili v fašističnega.

    • Problem, ki ga ima Janko, ki mu je komunizem očitno simpatičen, je to, da je dejansko domobranskih zločinov toliko manj kot komunističnih.

      To, da so se borili na nasprotni strani, ni zločin. Levaki bi pa radi vsaj izenačili te zločine, pa jih ne morejo.

  4. Ne vem zakaj je potrebna študija o o pomenu besede klerofašizm, ko pa je to navadna psovka, vsaj uporablja se kot psovka.

  5. Seveda lahko potem napišemo, da je tudi državofašizem totalitarna ideologija, pa monarhofašizem, pa praktično vsak -izem. V srednjem veku je cerkev zelo obvladovala evropski prostor, vendar niti približno ne tako kot katera od -ističnih partij v dvajsetem stoletju.

    • Problem srednjega veka je v tem, da je to čisto drug čas in drugačne razmere. Svet se razvija od bolj krutega in nehumanega v bolj humanega. Srednji vek s tega stališča ni predstavljal nobene posebnosti – Evropa ni bila v povprečju nič slabša od ostalih civilizacij.

      Komunizem pa je problem, kajti predstavljal je velik korak nazaj. Enako tudi nacizem in fašizem.

  6. Ve se, da je bila generalna usmeritev katoliške Cerkve, ki ima sedež v Rimu protinacistična in protifašistična ter protikomunistična. Na lokalni ravni pa je na žalost prenekateri škof deloval drugače, prenekatera lokalna cerkev delovala drugače.

  7. Ja madona, a ni to tista ženska, ki je bila upokojena v mladih letih, doktorat je pridobila v poznih letih, največ je imela povedati in nam razlagati pa o spravi.

  8. Zadeva je zelo preprosta, če vemo, da se je pojem klerofašizem pravzaprav porodil kot posledica velike Oktobrske revolucije, ki jo je sicer bolj krvavo, kot junaško vodili teoretik marksizma in še vedno vzornik naši Spomeniki Hribar, Vladimir Iljič Lenin.
    Ta čudoviti revolucionar in eden največjih klavcev vseh časov pač ni trpel opozicije in nasprotnikov. Ob velikem oktobru in še večjemu klanju, ki je sledilo se je Ilijču Leninu zoperstavila tudi cerkev. V Rusiji je nekoliko drugače kot pri nas. V Rusiji je cerkev nacionalna vliki Ilič Lenin pa je bil internacionalist, saj je v svoji “usijani” plešasti glavi načrtoval svetovno revolucijo,ker mu je Rusija bila, kljub širjavam pretesna. Nujno je prišlo do konflikta med “napredno” revolucijo, ki je na mah spravila ob življenje milijone ljudi in podeseterila število zapornikov in pregnancev v Sibirijo, glede na teror carske vladavine in cerkve, ki se je morala takšnemu terorju upreti. Ta genijalni Vladimir Iljič je namreč pobijal vernike, ruska cerkev pa je to z ogorčenjem opazovala. Mnogi samostani so postali pribežališče ubogih ljudi,ki so jih napredni boljševiki v imanu komunizma klali kot mačke.
    Sledil je logičen ukaz velikeka Lenina: poklati klerikalno drhal. Rečeno, storjeno. Zagorele so cerkve, zagoreli so samostani, kri klerikov je tekla v potokih. Marsikateri samostan so pretvorili v jetnišnico, v mučilnico in v dom socialistične prevzgoje.
    Naši vrli komunisti, ki so se šolali na elitni šoli Đerđinskega, kjer so se naučili pobijati in preganjati drugače misleče, so se naučili tudi, kako je potrebno pobijati duhovnike in tudi nune in menihe. Takšen je pač bil predmetnik na elitni klavski fakulteti.
    Izbruh vojne leta 1941 pa je ponudil idealno priložnost za preveritev teoretičnega znanja v praksi. Tako so najboljši učenci in diplomati moskovske klavske fakultete lotili praktičnega dela. Za začetek so poknili Erliha. Kaj je ta naredil protirevolucionarnega vedo še danes nekateri tovariši,ki jih vodi rdeča zvezada. Bil pa je to odličen začetek boja proti reakciji, in takorekoč rojstvo klerofašizma.
    Ko ubiješ enega si moreilec in tako kot zver začutiš vonj po krvi, pričneš moriti naprej. Danes vemo za klavrno bilanco, vemo, koliko duhovnikov je bilo pobitih, vemo, koliko duhovnikov je bilo preganjanih, zaprtih in mučenih. Vemo tudi koliko menihov in nun je bilo pregnanih iz njihovih domov, ko so samostane pretvorili v zapore, sirotišnice in sedeže faoznih agrokombinatov.
    Ni pošteno, če ne bi omenili tudi zločine klerikov. Bili so. Vsi zanesljivo ne zgolj zaradi ideologije, nekaj je bilo maščevanja, nekaj obrambe, pa vendar se ob še tako enostranski oceni ne morejo uravnotežiti in enačiti z zločini famoznega VOSA.
    In sedaj po skorajda sedemdesetih letih se gospa Spomenka spomni kerofašizma.
    Lepo, da še vedno študira Leninova zbrana dela.

    • APM

      Z odliko ste povzeli zgodovino dogajanja od Lenina naprej. Kar se pa dr. Spomenke D.H. tiče, pa njeni prikriti menda nepolitični napori, še kako trdno stojijo na izročilih razmišljanja tistih, ki so revolucijo najbolj slavili. Kaj pa je vsebina njenih spravnih razmišljanj, njenih spravnih naporov? Priznajmo, da so mrtvi zares mrtvi, cerkev naj na morišču morišč opravi svojo molitev in izreče besede v spomin in opomin, dedič revolucionarnih /Kučan/ z izbranimi besedami neprizadeto pove nič, v Kocijančičevih rokah v žepih pa se zrcali resnost in odnos do spravljanja. Spomenkino spravljanje ni v tem, da revolucionarji priznajo svoj zločin, njeno spravljanje je imelo za bregom izgovor, da od sprave naprej ne bi o storilcih zločina nič več ne raziskovali in ne govorili. Skratka, zločin rdečih je spravno pometen pod preprogo, storilci storjenega so pa pošteni ljudje. Žal ima ta “ženska” z doktoratom dostop do sredstev javnega obveščanja, kjer nam prodaja svoj zlagani socialni čut in svojo zlagano skrb za dobro vseh, v bistvu pa prav delo te “ženske” ni vredno niti površne obravnave, ne resnega razmisleka. Tudi prispevek g. Bartolja jo žal še naprej “ponesrečeno” ohranja živo v javnosti. Ona je doktorica sprenevedavega nakladanja.

    • Spostovani APM:
      1. Teoretik in voditelj oktobrske revolucije je bil Trotski, Lenin je prisel v Petrburg, ko je revolucionarna banda ze zmagala.
      2. Lenin je z Rusko pravoslavno cerkvijo, vrhusko, odlicno sodeloval! Prav oni so dali zegen za uboj komplet Carjeve druzine z zdravnikom in sluzincadjo vred!
      3. Lenin nikoli, nikoli ni nacrtoval svetovne revolucije. To je bilo v glavi Trotskega in tu sta se razhajala in tu je Trotsk emigriral, ter o tem sanjal se v Mehiki, kjer je na veliko pisal. Stalin pa je sanjal o vojaski zasedbi Evrope.
      5. Vecino podrtih cerkev, pravoslavnih, je bilo z prihodom Stalina na oblast.
      6. Izbruh vojne 1941 ima korenine v letu 1923, ko so Francozi brez vzroka zasedli najbogatejsi del Nemcije, Porurje in ga prisvojili, okupirali! Pa leta 1933, ko je zidovki cionisticni kongres v NY napovedal vojno Nemciji. Pa leta 1936, ko je vojno Nemciji napovedala Poljska in na to nagovarjala Francoze, Nizozemce in Angleze.

      SPOMENKI HRIBAR: veliki humanistki, bi p priporocil, da gre v Judejo in obznani naziv “judofasizem”!
      Od tam naj odleti v Teheran in obznani naziv “muslimofasizem” Pa na poti nazaj naj se ustavi v Moskvi in doda “Pravoslavfasizem”!
      To bo end solution zanjo!

    • Samo ena pripomba: Dzierżyński je bil Poljak in se njegovo ime prav gotovo ne piše z ‘Đ’. Slovenščina zaenkrat še ne pozna pravila “piši kot govoriš”, čeprav v zadnjih časih opažam trend takšnega pisanja.

  9. Čas bi bil, da bi tov. Hribrjeva spoznala, da ji je čas uporabnosti potekel in s posvetila uživanju lahko pridobljene pokojnine, enako njen soprog.

  10. Ne želim si klepetalnice in pikolovstva, kljub temu pa je le potrebno povdariti, da je glavni krivec za začetek krvave oktoberske revolucije, ki je bila vzor vsem kasnejšim komunističnim revolucijam, bil Lenin, ki se je zavzemal za svetovno revolucijo, ki jo je tudi zanetil pred vsem s svojimi papagajskimi posnemovalci, ki so imeli in očitno še imajo zatočišče tudi v Sloveniji. Ni potrebno daleč nazaj v zgodovino, ko se je vsak pravoverni komunistični govornik, med njimi je bilo mnogo akademikov, kot recimo slavni Vidmar, ali še savnejši Kardelj, vsaj nekajkrat sklicevalo na Lenina, na njegove revolucionarne misli, ki so zajemale vse žitje in bitje tega sveta. Take koreifeje, kot je bil Vidmar, kljub obširnemu zanju niso zmogle govora na treh tipkanih straneh,da ne bi citirali Lenina. Trocki pa je bil za potrebe ortodoksne komunistične kamarile le oportunist, ko pa je komunizem propadel, pa tudi krivec za izkrivljenost komunizma,saj nekdo pač mora biti kriv za polom. O tem so prepričani tudi naši komunisti, ki verjamejo v ponovno vstajenje tega propadlega režima.
    Res, lepo bi bilo,če bi se reinkarniral, saj bi priviligiranci v Slovenijiživeli srečno do konca dni, tako kot piše v pravljicah.
    O tem najverjetneje sanja tudi doktorica Spomenka Hribar?
    Nesporazum z Đerđinskim pa lahko nadomestim z nam bolj uporabnim imenom Železni Felix.
    Pa brez zamere, zaradi predolgega pojasnila.

    • Spostovani APM: vi pa se kar vztrajate! Ne gre za pikolovstvo, gre za avtenticno zgodovinsko navajanje resnice. Predno se tako zavzeto lotite zgodovine Ruske revolucije se je temu treba posvetiti! Glavni organizator, ideolog in kasneje terensi izvajalec revolucije v Rusiji je bil Trotski! To trdijo danes ruski viri in nikomer ni jasno kako je Lenin prevzel prvo vodenje sovjetske republike, vsi so mislili, da jo bo Trotski! Zgodovina je bila kasneje seveda retusirana, kot je popolnoma izkrivljena zgodovina II svetovne vojne! Danes pa Rusi objavljajo dokumente in resnico. Treba bo v Rusijo, ce zelite pisato o njeni zgodovini.
      Prav smesna pa je vasa izjava, da je bil Trotski oportunist!!!!
      Ni mi jasno od kje ste jo vzeli, ste Stalinisticni obozevalec? S tem ga je obtozeval namrec samo Stalin!
      Trotski je bil trd in neizprosen bojevnik komunizma. On je komunizem vsilil vsej Sovjetski Zvezi, potoval po ozemlju, medtem ko si je Lenin v Petru in Moskvi grabil oblast!

  11. Morda imate prav, le pri trdivi,da sem izjavil, da je bil Trocki oportunist ste se zmotili. Oportunist je bil za potrebe sovjetske kamarile, kar pa le nekoliko spremeni vašo izjavo.
    Važno je, da oba veva, zakaj gre.

  12. Papež Pij XI. je 14. marca 1937 podpisal svojo okrožnico S pekočo skrbjo (Mit brennender Sorge), v kateri je »obračunal« z nacizmom.

    Papež Pij XI. pa ni obračunal le z nacizmom, marveč tudi z drugo totalitaristično silo: komunizmom. Že 19. marca 1937 je podpisal okrožnico Divini Redemptoris, v kateri je ostro obsodil marksizem in leninizem.

    Kaj si misli o fašizmu, torej da Italijan ne more biti hkrati fašist in katoličan, je povedal v svojem pismu Non abbiamo bisogno leta 1931, že prej pa je odkrito izrazil svoje negodovanje nad novačenjem mladih Italijanov v fašistične vrste. To pismo in papeževe kritične besede na račun »črnosrajčnikov« so poslabšale odnose med Mussolinijem in Svetim sedežem.

    Več o tem:
    http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/65B459C29837C441C12572A5003D0F12?OpenDocument

    • Eno so besedne “obsodbe”, drugo pa je dejansko delovanje. Poročilo obveščevalnega korpusa navedeno prej, je več kot dovolj zgovorno. Skratka tisti, ki trdijo, da je resolucija neprimerna, ker je nepopolna, imajo prav.

  13. Katoliška vera in socializem ( fašizem, nacizem in komunizem, …) nikakor ne gresta skupaj, čeprav je bilo nekaj miljonov kristjanov v 20. stl. ki so se spogledovali s krščanskim socializmom, nekateri so prestopili v komunizem, drugi pa k fašizmu ali nacizmu ( ki je na začetku zgledal za manjše zlo kot komunizem).

    Socializem nima nič skupnega z življenjem v Skupnosti in deljenjem vsega ustvarjenega. Socializem temelji na PRERAZDELJEVANJU ustvarjenih DOBRIN ( “KRADI!”), to je da nekdo ( diktator, birokrat, neka socialistična mafija) jemlje kmetom, obrtnikom , podjetnikom, delavcem in daje drugim teobrine v imenu “pravične”, “socialne” Države.

    Da socializem lahko uvedeš je nujna revolucija, torej UBIJAJ.

    Da socializem ohraniš, je potrebno nujno LAGANJE, MANIPULACIJA, USTRAHOVANJE.

    Pri socializmu gre za mafijsko, fevdalno zajedanje v paketu s propagando. Množično propagando, zvodništvom miljonov množic.

    Krščanske skupnosti in krščansko življenje pa je temelječo na dekalogu, na svobodnem odzivu na Božji klic, na svobodno ustvarjanje in deleženje v Skupnosti.

    In lepo prosim tisti, ki tako radi citirate priliko o metanju kamenja, ne govorite, da moramo biti vsi strpni, če nam socialistični psihopat pridrvi v hišo, da bi ubijal, kradel in pohlevne manipuliral.

    Veliko ljudi se je pragmatično obračalo v času revolucionarnega vrenja socializmov v 20. stl. Imeli so lastnino, podjetja, hiše, kmetije. Težko je ob prihodu kateregakoli okupatorja kar zbežati v gozd in prepustiti vso lastnino okupatorju. V času suženjstva so okupatorji prihajali in uničevali lastnino, pobijali prebivalstvo, redke pa odvlekli v suženjstvo. Kasneje pa so podjarmili večino prebivalcev, ki so morali naprej živeti in to je razumljiva ( pozitivna kolaboracija). Druga pa je ideološka kolaboracija, torej, da zaradi istih ideoloških ciljev ( uveljevative socializma v Evropi) sodelujeta komunizem in nacizem, fašizem, ki sta dejansko z napadom na Poljsko začela WW2.

  14. Še intervju z dr. Andrejo Valič Zver,
    kjer piše o “režimskih zgodovinarjih”, ki jih poimenuje zgodovinarski uradniki.
    Jože Dežman ima zelo humorističen izraz za trmoglavost pripadnikov revolucije: “rdeča ledena doba”. Seveda piše bolj v psihološkem smislu, da ti ljudje niso zmožni palete čustev: oduščanja, krivde, topline, sočutja, jokanja … ampak so zabetonirani v revolucionarnem sovraštvu.

    Rdeča ledena doba pa v Sloveniji še kar traja, pa toliko CO2 smo spustili s socialističnimi TE ( Trbovlje, Šoštanj) in njeno umazano industrijo…
    http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2012/08/andreja_valic_zver_politika_mora_pripomoci_k_spravi_in_pomiritvi.aspx

      • Ampak to še ne pomeni, da so pred pravom opravičeni, da se nimamo pravice braniti pred njihovim nasiljem! Absolutni pacifizem pač ni krščanska doktrina.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite