Nikogar ni motilo, da na goriški občinski volilni listi kandidira voditelj Cerkve večnega zvonjenja, motilo pa bi, če bi npr. samostanski brat s Kostanjevice nastopal na volilni listi kot varuh francoskih kraljev.
Znanec mi pomoli pod nos predvolilno brošuro občine Gorica v Sloveniji. Takoj dostavi: “Poglej, kdo vse kandidira na občinskih listah! Največ je prosvetnih delavcev, potem sledijo komunikologi pa učitelj joge, ljubiteljica plesa, ljubiteljica glasbe … Na teh listah ne vidim gospodarstvenikov. Kaj je z njimi”?
“Mogoče so se naveličali politiziranja in raje delajo”, sem pripomnil. “Kako naj bi neko občinsko upravo vodili ljudje, ki sploh nimajo pojma o gospodarstvu? Se ti ne zdi, da izgleda, kot bi se nekateri prosvetni delavci zelo radi znebili mularije, ki postaja vse bolj težavna, da ne omenjam njenih staršev. Ampak poglej: obstaja tudi klerikalizem na eni od list! Kandidira tudi nekdo iz Cerkve večnega zvonjenja! To je nedopustno, saj vedno govorimo, da je Cerkev ločena od države”!
“Ne razumem naziva Cerkev večnega zvonjenja! Kaj tam cel dan v nedogled zvonijo? Pri nas je nastal ravs, ko je sveto jutro zvonilo ob 6. in ne ob 7. uri, da je celo naš vikar, ki je pravnik, podučil našega nadškofa, ki celo pravo predava na univerzi, da mora biti pri zvonjenju red, in je zato nadškof na vikarjev predlog napisal dekret, ki je obsegal pol strani v časopisu, kako naj zvonimo.”
Nikogar ni motilo, da na občinski volilni listi kandidira voditelj Cerkve večnega zvonjenja, motilo pa bi, če bi npr. samostanski brat s Kapele Kostanjevice nastopal na volilni listi kot varuh francoskih kraljev. Potem bi videl, kakšen cirkus bi bil v našem malem mestecu! Takoj bi se oglasili, da je to klerikalizem, pa četudi je kandidat samo ponižni brat sv. Frančiška, ki pa kljub vsemu ima pomembno vlogo, saj varuje krste Burbonov.
To dokazuje, da imajo v našem ljubem mestecu za klerikalizem različna merila ali ta celo razlagajo tako, da klerikalizem spada samo v rimokatoliško Cerkev, drugih verskih skupnosti pa sem ne uvrščajo. To razlikovanje si lahko razlaga vsak po svoje, kot ve in zna, zato se ni nihče spotaknil ob tej volilni listi. Sicer pa, to se je dogodilo v mestecu vrtnic, ki niti še ne ve, kaj je – mesto, trg ali vas.
Ob vsem tem pa sem bil prijetno presenečen, ko mi je kolega povedal, da imajo v pisarnah NSi v Ljubljani na steni križ. Še več: pred vsakim zasedanjem parlamenta povabi voditeljica poslanske skupine ga. Ljudmila Novak v pisarno NSi, naj tisti poslanci, ki želijo, pridejo, da bodo skupaj molili in tako sejo priporočili Bogu. To navado so prevzeli po nemškem parlamentu, kjer tako dela nemška stranka CDU.
“Vidiš, tudi to je neki napredek, v naši ljubi Sloveniji, ki si ga lahko zapomnimo”!
Objavljeno v Novi Glas XXII/44, stran 5 (29. 11. 2018)
