Kjer so odnosi dobri in odkriti, je veselje delati in živeti

David Bašelj (Foto: lasten arhiv)

»In, kako je?« me vsako nedeljo vpraša župnik, ko se snideva pri pripravi cerkve za nedeljsko mašo. »V redu, ker smo zopet tukaj,« mu odgovorim in se nasmejiva drug drugemu. Tako se začne, ko pripravljava za nov teden, ki se začne z mašo. Mogoče nič posebnega, vendar naju ravno to vprašanje razoroži, da potem sproščeno govoriva o vsem. Priznam, da me ta gesta vedno znova nagovarja, kako graditi odnose, ki so v današnjih časih postali tako zapleteni.

Dobri odnosi v službi so pogoj za dobro opravljanje dela in uspešno poslovanje

Za vsako stvar se je treba truditi, še posebej v odnosih. Najprej doma, kjer so odnosi velikokrat težki in plod stalnega prilagajanja, poslušanja, predvsem pa spoštovanja. Spoštovanja do žene, spoštovanja do otrok. Iz te celice družbe, če vse štima, se kaže tvoj odnos tudi navzven: v službi, družbi, vsepovsod.
Zadnja dva tedna sem imel sodelavko, ki je bila res izvrstna. Vse sva se sproti dogovarjala, usklajevala, blažila kikse ter bila odkrita drug do drugega. Krivičen bi bil, če ne bi omenil najbližjih sodelavcev v službi, saj ima za to, da sem, kar sem, največ zaslug dejstvo, da sem lahko uspešen in zadovoljen v službi. Če hočeš, da je v trgovini vse tako, kot mora biti, da lahko delaš, je ključen predvsem odnos z nadrejenimi in sodelavci. Veliko sva se na račun napak smejala in sproti reševala vse.
Pred dopustom sem se ji res iz srca zahvalil za tako sodelovanje, po kakršnem hrepenim. Da smo na koncu vsi zadovoljni ter da je napaka popravljena. In preden sem zapustil svoje delovno mesto, me je čakal paket z zahvalo za tako sodelovanje. Res, lepo in presenečen sem bil hkrati, saj se mi je zdela gesta nadrejenega naravnost fenomenalna. V prvi vrsti sta se namreč pokazali skromnost in veličina, ki sta odsevali iz nje.

Na razgovoru za službo ga je prevzel dober odnos direktorja podjetja

Tudi sicer skušam v poslovnem svetu biti tak, kot sem. Odkrit. Brez olepševanja. Če nekaj gre, gre, če ne, se to tudi pove. Mogoče to ni ravno ključ do uspeha, je pa na dolgi rok ključ do vzpostavitve zaupanja, ki ga v poslu nujno potrebuješ. Številni poslovni partnerji so to spoznali kot prednost, zato se ne ustavijo zgolj pri popisovanju, temveč se ustavijo, ker pravijo, da redko vidijo to, kar gradimo v trgovini – pristnost. Zavedam se vseh mankov, zavedam pa se tudi vseh prednosti.
Pred 21 leti sem prišel na razgovor, ki ga nikoli ne bom pozabil. Na isti dan sem imel tri razgovore, ta je bil zadnji. Če sta bila prva dva uradna, je bil zadnji tak, da me je prikoval v to službo. Direktor se je usedel nasproti mene, mi na kratko predstavil vizijo ter ponudil roko. Brez oklevanja sem mu jo podal. Od začetka je držalo, kar je rekel. In to sem pri njem najbolj spoštoval, ne da bi omenjal njegovo širino kot poslovneža in človeka, ki je bil v srcu tako preprost. In trenutki, preživeti z njim, ne bodo nikoli zbledeli, ker mi je tako ali drugače veliko dal. Tudi z njegovo ženo, ki je nasledila podjetje, imava res lep odnos. Bi rekel, prisrčen …
Odnose gradimo na igrišču, na zabavah, na druženju, vsepovsod. Tudi v politiki, ki me je prevzela. Verjetno je tukaj še najtežje, ker je težko prepoznati iskrenost in resnično željo po sodelovanju. Pa naj bo to v lokalnem ali širšem okolju. A da se. Vendar sem do sedaj spoznal tako čudovite ljudi. Z njimi sem preživel marsikaj lepega, prav tako tudi gorja (porazi). Pa vendar vem, da ko se srečamo, se drug drugega razveselimo.

Gradit dobre odnose v politiko: je to preveč idealistično?

Zato me njihova energija žene, da se resneje udejstvujem v politiki. Vendar imam tako kot na odnose tudi na politiko idealističen pogled. Pa kaj potem? Zato bi rad nekoč deloval v politiki, kjer ne bomo gledali, kdo je iz katere stranke. V politiki, ko bosta obe strani znali prepoznati skupne točke za napredek kraja, države. Takrat, ko bomo lahko po vročih debatah in soočenju argumentov na koncu, ne glede kateri argumenti bodo prevladali, šli skupaj na pijačo in se ohladili. Predvsem pa mora postati stalnica v politiki to, da vsakdo gradi odnos, ne pa to, da izkoristi ali okoli prinese nasprotnika za nabiranje političnih točk kratkega veka.
Zato mi ocena, da je župan premalo plačana funkcija, glede na vse kar dela, ni ravno tuja. Toda če se že odločamo za politiko, se moramo soočiti tudi s kritikami, pohvalami, grajami, z vsem … Vendar pa, tako kot je Kristus umival noge svojim apostolom, mora biti župan pri delu na pravi način ponižen in prvi izmed občanov. Da čuti z njimi. Da se pogovarja. Da se tudi prepira. Da se veseli ob uspelih projektih. Vse to zahteva v prvi meri odnos in zaupanje, da se z skupnimi močmi da marsikaj premakniti. Tako bi gradil in delal sam.
Življenje, ki ga živim, je sanjsko. Seveda so poleg radosti tudi skrbi. Vendar: kdo nima tega? Zato naj bo naš: »Kako si?« veselje ob pogledu na ženo ali moža, otroke, znanca, prijatelja, kogarkoli – pristen. Veselimo se drobnih stvari in uživajmo v njih, saj nas ženejo naprej.