Smo bolj v socializmu, kot smo kadarkoli bili

26
Mitja Pucelj (Foto: arhiv Časnika)

S socializmom izboljševati težave, ki jih povzroča socializem v družbi, je enako kot z bencinom gasiti požar. Ampak drugega ljudem, ki jim je socializem gensko vsajen prek šolskega in vseh drugih sistemov (mediji, služba, družina ipd.), pač ne moreš ponuditi. In krog je začaran. Šele ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo spremembam.

Predvideval sem vsaj 20 do 40 let, a kaže, da bo potrebnih več kot 50 let

Leta 1991 sem predvideval 20 do 40 let, potrebnih za preobrazbo Slovenije v normalno evropsko državo. Govoril sem bolj o dvajsetletnem obdobju, kar so vsi ocenjevali kot velik pesimizem, kot pa o po mojem takratnem prepričanju bolj verjetnem štiridesetletnem obdobju. Pa sem bil še premalo pesimističen. Sedaj že lahko govorimo o najmanj 50-letnem obdobju. Zakaj?

Za nekoga, ki pride po nekaj letih iz tujine, je to popolnoma nerazumljivo. Tam se je s svojo vključitvijo v normalnost običajnega življenja države, v kateri je v tem času živel, popolnoma izključil iz slovenskega vsakdanjega mehurčka. Slovenci v resnici živimo v mehurčku, iz katerega ne pridemo niti, ko gremo na dopust. Na dopustu po navadi živimo v podaljšanem slovenskem mehurčku (Hrvaška, smučišča v okolici, Avstrija, Dolomiti, če gremo v Francijo smo pa tako in tako v večji slovenski skupini, če letujemo prek agencij v skupinskih letovanjih in potovanjih ipd.). Seveda tudi za mnoge državljane drugih držav velja podobno. Tudi oni na dopustu živijo v svojih mehurčkih.

V Sloveniji ni prišlo do bistvene preobrazbe

In v tem našem mehurčku se nič bistvenega ne spreminja. Šolstvo je še vedno enako, kot je bilo v Jugoslaviji, sodstvo ravno tako, milica še vedno ni postala policija, državna uprava, razen tega, da je s pisalnih strojev prešla na računalnike, ni izvedla nobenega pravega reinženiringa, zdravstvo je še vedno državno (ne javno), ceni se še vedno predvsem ročno delo, ne intelektualno tako v javnem sektorju kot v podjetjih. Govorjenje o tem, da potrebujemo inženirje, ni nikjer potrjeno v plačilnih kuvertah, ker večina inženirjev še vedno dobiva minimalno plačo ali pa v najboljšem primeru povprečno. Kdor mi tega ne verjame, naj malce preveri, kako je s plačami inženirjev.

Intelektualno delo na trgu ne velja nič, možno ga je prodati samo po zvezah našim

Intelektualno delo je še vedno vredno nič ali zelo malo (če nisi ravno naš in ima nekdo nekaj denarja za potrošit), medtem ko ročno spretni še vedno veliko bolj pravično zaslužijo. Meni ponudijo za večurno svetovanje (ali npr. vodenje skupine, ki lahko traja 16 ur dnevno …) toliko, kolikor moram plačati za uro ali uro in pol mojstra.

Še zmeraj je pomembno, da se posameznik dokaže s tem, kje vse je lahko dobil zastonj karto ali kje se je lahko zastonj najedel in napil, umetnik pa mora biti ja zelo razumevajoč in brezplačno sodelovati na n + 1 dobrodelni akciji. Stalno se dvigujejo plače najslabše plačanim in socialne pomoči, tako da smo danes dosegli neverjetno uravnilovko. Obenem pa stalno poslušamo stokanje o hudih socialnih razlikah v smislu, da ubogi otroci še niso videli morja (kot da je to ustavna pravica), da trgovke ne morajo iti smučat ipd. Mimogrede, tudi v Avstriji si tega ne morejo privoščiti. Skratka smo bolj v socializmu, kot smo kadarkoli bili.

Socialistično šolstvo kot snežna kepa

Za to je več razlogov. Ampak glavni razlog je tam, kjer ga ne večina ne vid – to je šolski oz. izobraževalni sistem. Posegi v šolski sistem so vedno dolgoročni in delujejo po principu valeče se snežne kepe. Če so skorajda vsi učitelji otroci socializma (na ta način tudi selekcionirani), pa ne samo na osnovni in srednji šoli, temveč tudi na visokih šolah, in imajo socializem ter levičarstvo v genih, pridobljenih z dresuro v vzgojno izobraževalnem procesu, ne moremo pričakovati drugega, kot da to po sistemu kotaleče se snežne kepe prenašajo naprej na svoje učence, dijake in študente.

Moja generacija, ki je bila prva deležna idejno politične prenove v obliki predmeta sociologija s temelji marksizma, gre počasi v pokoj. Nas so v gimnazijah še učili učitelji, ki so bili učenci učiteljev iz predvojne generacije, naslednje generacije pa so že dobile ustrezno preoblikovane učitelje po okusu Milana Kučana, ki je dobil nalogo, da po odstavitvi Staneta Kavčiča ustrezno pregnete izobraževalni proces. Mu je potrebno čestitati.

Eden izmed visokošolskih predavateljev mi je tedaj, ko je šel v pokoj, priznal, da je imel srečo, da Štefke ni bilo pri potrjevanju habitatov. Bila je namreč zadolžena (po njegovi trditvi) za preverjanje ustrezne moralno politične ustreznosti s strani SZDL. Učil je na tehnični fakulteti. Kaj je šele bilo na družboslovju. Zato je tudi večina tehnične inteligence ustrezno socialistično vzgojena. Pa ne samo tisti, ki so dobili visoke menedžerske položaje. Pa bi ob tem lahko pričakovali, da je pri pravnikih, ekonomistih (kjer lahko predava tudi socialistični ekonomist Damjan), novinarjih (družbeno političnih delavcih) kaj drugače ? Ne.

Socializem je del genskega zapisa tudi pri mnogih volivcih SDS in NSi

Sicer pa tudi pri volivcih SDS in NSi ni bistveno drugače. Veliko jih poznam, ki si nikakor ne morejo predstavljati, da bi lahko zdravnik bil zasebnik, da bi šola ne bila v državni lasti, da bi »naše« paradne konje prodali tujcem (vse bi razprodali …) ipd. Goloba sem enkrat slišal, da ima Avstrija dvainpolkrat višjo dodano vrednost na zaposlenega. Na to jaz že dolgo opozarjam. Ampak to ni dovolj za spremembe. Avstrija ima tržno gospodarstvo z vsemi elementi tržnega gospodarstva (trg dela, kapitala, produktov) na vseh področjih, tudi tistih, ki so za socialiste tabu. Kjer imajo socializem (npr. tako zaželena stanovanjska politika na Dunaju), pa imajo težave. Švica pa ima še višjo dodano vrednost in praktično nič socializma.

Brez sprememb v šolstvu spremembe niso možne

Golob pa ima med partnerji ekstremne levičarje in pač zato tudi sam ne more biti nič drugačen. S socializmom izboljševati težave, ki jih povzroča socializem v družbi, je enako kot z bencinom gasiti požar. Ampak drugega ljudem, ki jim je socializem gensko vsajen prek šolskega in vseh drugih sistemov (mediji, služba, družina ipd.), pač ne moreš ponuditi. In krog je začaran. Šele ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo spremembam. Kdaj se bo to zgodilo, je pa stvar verjetno višje sile, ker bomo Slovenci sami to najbrž težko zmogli. Ne bo se še kmalu zgodilo. Večja je verjetnost, da nas bo Putin zbrisal z zemeljskega obličja z jedrskimi raketami.

Če vse skupaj povzamem: lahko smo še srečni, da je glede na okoliščine tako, kot je. To ugotavljajo tudi moji, sicer redki udeleženci usposabljanj na področju menedžmenta, vodenja in sodobne organizacijske kulture (tega pač pri nas ne potrebujemo, ker vse že tako najbolje obvladamo). Bralec bo pripomnil, da sem preveč pesimističen. Ne bo prvi. Že dolgo opozarjam na naše težave. Pa so mnogi, ko so se kasneje srečali z mano, morali priznati, da sem imel na žalost prav. Tu bi rad opozoril na razliko med optimistom in pesimistom. Optimist je slabo informiran pesimist.

26 KOMENTARJI

  1. Menim, da je avtor še prevelik optimist. Tudi sam sem menil, da bomo rabili 20-40 let, da postanemo normalna demokracija. Vendar to velja samo, če bi bili odločeni da kaj spremenimo, se pravi vsako leto bi moralo biti vsaj malo boljše kot prejšnje na tem področju. Vendar vidno nazadujemo, obdobja otoplitve pa so samo oaza v puščavi. Lahko se zgodi, da celo zdrsnemo nazaj.

    • Lahko zgodi? Odbili smo Božji blagoslov, sprejeli satana za gospodarja, torej drsimo nazaj. Krepko drsimo nazaj.

      Seveda pa bo Bog reševal posameznike, ki so ga izbrali za svojega dobrega Očeta. Tako kot vedno.

  2. RTV s tem legalizira zakon ulice, ki ruši še tisto malo demokracije, ki jo premoremo. Čeprav vem, da je bob ob steno, sem vseeno pisala varuhu gledalčevih pravic. Po mojem mnenju je intervju s tako osebo žalitev za vse dobromisleče.

  3. Namesto varljive izbire za pesimizem ali optimizem…se raje odločam izbirati in napraviti čim bolje vse, kar mi je kljub vsemu še mogoče.

  4. Mentalno stanje v Sloveniji je katastrofa in se strinjam s Teodorjem. Samo po sebi generacije ne bodo vrednostno drugačne ne čez 20, ne čez 50 let, če se končno ne zgodi resnejši prelom z udbokomunizmom, ki je usodno umanjkal leta 1990 in v letih po tem. Omerza, Pezdir, Možina objavljajo odlične knjige, ki razkrinkavajo vso zavrznost, vsakršno nasilje in jalovost komunizma in njegove dediščine v pajdaskem kapitalizmu.

    A karavana gre dalje kot da se ni zgodilo nič. Recimo bivsi športni novinar Rok Tamše objavlja v osrednjem dnevniku slavospeve Titu kot jih skoraj ni bilo brati niti v času, ko je Tito bil jugoslovanski Stalin, Hitler in Putin.

    Včasih se je za socialisticno-komunisticno kampanjo vedelo, da je totalitarno in z udbaskim ustrahovanjem večini vsiljena. Danes je kljub formalnemu zlomu komunizma ponotranjena tako, da jo večina v medijih in šolstvu, ki prenašajo pogled na nove generacije, sprejema kot “svojo resnico in nazor” in si je za nič ne pusti vzeti. Dokaz so tudi reakcije na poizkus sprememb v oddaji Studio City nacionalne TV, ki je živ dokaz preživetja enosmernega agitatorskega levicarstva kot ga danes ne pozna vec nobena druga evropska drzava.

    Se težja kot v komunizmu je situacija tudi zato, ker so v primerjavi s časom pred recimo pol stoletja naravne protiuteži takšni zmesi agitatorskega levicarstva z materialno prevlado v pajdaskem kapitalizmu, to pa so zlasti: katoliška skupnost, tradicionalno meščanstvo in neodvisno kmetstvo v primerjavi s tistim časom znatno oslabljeni.

    Slovenija je danes topla greda ultralevicarstva, kar se kaže v vsaki situaciji. Tudi v prevladujočih reakcijah na epidemijo in vojno v Ukrajini. Uporništvo proti ukrepom zaščite zdravja in zivljenj in proti sočutju. Uporništvo proti sočutju z žrtvijo vojne in simpatija do krutega agresorja.

    Tujci, ki jih srečujem, se ne morejo načuditi, odkod ta volja po preživetju barbarskega komunističnega mita v Sloveniji. To je sramota slovenskega naroda, s katero se ne moremo sprijazniti tudi zato, ker ne more prinašati drugega kot nesrečo generacijam sinov in vnukov.

  5. Seveda se da z bencinom gasiti požar. Naša civilizacija to vedno in povsod počne.

    Pri kemiji smo se učili, da za ogenj potrebujemo gorivo, toploto in kisik. Intuitivno bi bilo preprečevati požare tako, da bi odstranjevali gorivo. Zahodna civilizicija pravi: “ne, gorivo potrebujemo” in odstrani kisik. Če je treba s kakšno dodatno eksplozijo.

    Isto idejo uporabljamo v medicini. Za virozo potrebujemo virus in oslabljen imunski sistem. Terenologija oz. naravna higijena pravi, da je treba okrepiti naravno imunost. Zahodna medicina? Ne! Treba je odstraniti sicer kot-kisik-vseprisotni virus. Zlasti pacifiška veja (Kitajska, S. Koreja, Avstralija) je glede tega izjemno radikalna.

    Seveda je intuitivno ne poskušati odstranjevati socializma s socializmom. A kaj naj potem naredimo z Ukrajino?!? Ukrajinsko vodstvo je najbolj socialistično v Evropi. “Dajte nam 1% vašega orožja. To nam pripada.” In številne druge socialistične ideje, ki najbolj pridejo do izraza ob šikaniranju njihove nove Moskve – Berlina in izsiljevanju pridobivanja članstva v EU. Naj se zato odrečemo Ukrajini? Nikakor. Ukrajina ne sme in ne more pasti. In tudi ne bo. Z ukrajinskim kerozinom bo pogašena ruska nafta.

    P.S. Avtorja bi seveda bolj zanimala slovenska različica tega recepta. Ne, žal nimam. Drži, miselnost bo ostala. Slovenija je času socializma bila bratska republika Belorusije. Ne brez razlogov …

    • Če se Slovenija junija 1991 ne bi fizicno branila, če ne bi že prej nekateri pogumni ljudje preprečili izvedbo ukaza o predaji orozja TO, bi s tanki JLA na oblast dobili retrogradno marionetno vlado, ki bi demokratično voljo naroda zamrznila za nedolocljiv čas in ga izpostavila težko predvidljivemu nasilju.

      Ruska vojaška moč je nekaj razredov nad realno močjo tedanje jugoslovanske vojske in Ukrajina brez zahodne ( nase) vojaške pomoči in ostrih sankcij proti Putinovemu režimu ne bi imela možnosti, da ta poblaznelo vodeni vojaški stroj ustavi. In tudi glede na v teh dneh izrazene grožnje se zdi malo možnosti, da bi se, gnan od objestnosti v uspehu, ta vojaški stroj potem ustavil na mejah Ukrajine. Kdor je danes proti vojaški pomoči Ukrajini in proti sankcijam Putinovemu režimu, me bo težko prepričal, da v resnici ne simpatizira s tamkajšnjim neoimperialisticnim režimom, ki nelegitimno ogroža svobodo sosednjih narodov in zivljenja mnogih ljudi, vključno lastnih državljanov- skrivnostne smrti mnogih, ki se upajo misliti drugače od Kremlja, od Litvinenka naprej, do serijskih ” samomorov” oligarhov v zadnjih dveh mesecih. Podpirati tak rezim, in ni jih malo v Sloveniji, ki ga v teh dneh vsaj branijo, spada v področje psihosocialne patologije.

      Tudi tesne povezave z beloruskim režimom sodijo v to podrocje. To niso edine sporne navezanosti Slovenije iz preteklosti. Kje so recimo slovenske firme izvajale največ fizičnih poslov razen v sosednjih republikah jugo federacije? V Libiji in Iraku, v rezimih dveh protizahodnih avtokratov, tudi mnozicnih zločincev. NLB je financirala Homeinijevo seriatsko revolucijo v Iranu. In stalno je bilo nudenje podpore in zaščite palestinskega terorizmu.

    • Se glede imunosti. Če gre za širjenja zdravju in življenju posebej nevarnih mikroorganizmov, včasih tudi odlično imunsko stanje ni zagotovilo benignega poteka in dobrega izhoda. In potem je še vprašanje tistih, ki optimalnega imunskega stanja nimajo oz ga celo ne morejo doseči. Se njih prepusti naravni selekciji, prezgodnji smrti? Humana, empaticna družba, skozi tisočletje zrasla s krščanskimi vrednotami, naj tega ne bi počela. Virusi so tisti mikrorganizmi, proti katerim v glavnem zaenkrat ni posebej učinkovite medikamentozne zaščite. Proti nekaterim je bilo na srečo možno razviti bolj ali manj učinkovita cepiva. Razen cepiv torej ostajajo ukrepi, ki manjšajo možnost širjenja virusa, a zahtevajo nekaj discipline in zaukazanih ter ponotranjenih samoomejitev skupnosti. Empaticna in razumna skupnost naj ne bi imela težav takšne rešitve sprejeti, ko gre za vprašanje ohranitve zdravja in preživetja mnogih, tudi najbližjih.

      Nekateri so tako storili, a premnogih v tej deželi so v preteklih dveh letih vsaj mene hudo razocarali. Pred desetletji so to ne bi dogajalo. Ne pred drugo vojno, ne v času socializma. Stvar poglobljene analize bi bilo, kaj vse je šlo narobe. Napačna permisivna vzgoja, ki človeka dela totalno egocentricnega in samozadostnega, se zdi najverjetnejši osrednji dejavnik.

    • Da, IF. Fronta je tukaj (in ne na jugovzhodu Ukrajine). Ponekod že popušča:

      https://www.glassrpske.com/cir/novosti/svijet/svajcarska-odmzla-34-milijardi-franaka-ruske-imovine/411042

      Ne le sodobne vojne, že v 20. stoletju je veljalo, da vojno dobiš v zaledju. Država (oziroma zavezništvo) z močnejšo logistiko. Recimo med drugo svetovno vojno jo je omogočil Land Lease Act.

      Tako bomo o usodi Ukrajine odločili mi v EU. In ne obratno kot se radi pohvalijo ukrajinski vojaki.

      Da, veliko je nelogičnosti, ki jih ni mogoče razumeti drugače kot skozi (ekonomsko) teorijo iger. Kot otrok se spomnim, da je tedanjo Jugoslavijo neka država (recimo, da je bila Rusija) izločila v polfinalu. Nisem razumel, zakaj bi mi v finalu navijali proti Rusiji. Če Rusija v finalu zmaga, pomeni, da smo mi morda nepošteno ostali brez srebrne medalje, saj smo morda boljši od države, ki je proti njim enako kot mi v polfinalu izgubila v finalu. A brez neposrednega merjenja moči. A ne! Navijaška logika je kontra. “Ne nas premagati, strupeni smo. Še v finalu bomo navijali proti vam.”

      Tako razumem nerazsodno “navijanje” proti Američanom. Niso redki desničarji, ki Američanom še ne morejo odpustiti poraza v drugi svetovni vojni. A med levičarji je to že bolj kot ne pravilo. Otrokom kupijo najnovejši ameriški telefon, gledajo le ameriške risanke, a se na vsakem koraku nerazsodno zaletavajo v ameriško politiko. To gre tako daleč, da, ko v Izraelu palestinski 14-letnik vrže molotovko v izraelske vojake, skočijo v luft, zakaj je vojska, dokler ni počistila terena, zaprla ceste tudi reševalnim vozilom. V Sloveniji bi družini, katere otrok bi vrgel molotovko na sistem, sistem (natančneje CSD) vzel vse ostale otroke in jih dal v varno rejo. Pod podobno lupo bi padli tudi bratranci. Si zamisliš, da Izrael naredi kaj podobnega? Zafrustriranci bi takoj zahtevali resolucijo Združenih narodov. Da je Hamas teroristična organizacija, proti kateri se je (na strani PLO) borila tudi SFR Jugoslavija? “Koga briga. Mi smo proti! Proti Američanom in vsem njihovim “podrepnikom”.”

      Tudi v sedanji situaciji je tako ogromno iracionalne podpore Rusiji. Čeprav se ti isti ljudje bojijo, da bi ruska vojska prišla bližje našim mejam. A po drugi strani verjamejo v neomejeno ameriško moč, ki bo njihova izsiljevanja prestregla.

      Ne vem, kaj bi se dalo zoper takšne otročarije narediti. Imaš pa prav, da je zadeva urgentna. Zaradi teh Slovencev je že umrlo nekaj deset ukrajinskih civilistov. In jih bo še nekaj sto. Tako da tista eksplozija v Kočevju je farsa. Dejansko mi množično pobijamo otroke. Tam daleč na vzhodu.

    • P.S. Tu sem razočaran tudi nas sedanjo vlado. To pomlad sem že dvakrat naletel na nedelujočo polnilnico za električna vozila. Obakrat oba štekerja – torej ni šlo za slučaj.

      A recimo da vladi ne potegne, da se tako v praksi znižuje odvisnost od ruske nafte. In ji odpustimo. A kako naj ji odpustimo, da noče podariti ukrajinski vojski zarjavelih (za članico pakta NATO neuporabnih nekompatibilnih) jugoslovanskih tankov? In zahteva od Nemčije najnovejše tanke v kompenzacijo?!? Normalno bi bilo, da nam Nemčija za stare jugoslovanske ni dolžna dati ni svojih starih v paktu NATO uporabnih – kompatibilnih tankov.

      Škrtost pred razsodnostjo. Vedno in povsod.

    • Ne, IF. Ne morem sprejeti socialističnega razmišljanja, da sem jaz svojo superimunost znižati, da bi ustvaril enotnost v birokratskem ustroju.

      Mogoče če bi šlo za enkraten dogodek. Recimo da bi virus padel na Zemljo z nekega meteorita. A gripe so tukaj reden pojav. WHO opozarja, da se bodo ti “izredni” dogodki ponavljali vse pogosteje. Prašičja gripa, piščančja gripa, netopirska gripa … katera bo naslednja? Ne vemo. Vemo pa, da bo kmalu.

      Meni je tuj zahodni “znanstveni” pristop tu, ko z bencinom gasimo požar. Cepivo je namreč podobno sranje (pardon podoben šmorn) kot sam virus. Ni mi všeč, da tako pristopamo. Še najmanj pri otrocih. In pa seveda pri meni. Sam sem se tekel testirati ob vsakem glavobolu ali draženju na kašelj. A nič. Cepivo bi mi definitivno znižalo odpornost. Čemu se torej podrediti (svetovni, da me ne bo kdo tu narobe razumel) avtoriteti in se cepiti, če pa se zavedam, da bi tako v svojem lastnem primeru znižal svojo odpornost in postal soseski bolj nevaren?

      Tako da je edina rešitev podpreti Golobov program o dveh brezmestnih dnevih. Zakaj dveh? Če bi bil eden, bi v skladu s slovensko tradicijo to bil petek. Tako je težje preverjati, katera dva dneva je imel v mislih. Ker gre za očiten “green washing”. Bomo kmalu videli, kako si dejansko nova vlada predstavlja zeleni preboj. Definitivno in brez vsakega dvoma pa sta dva brezmestna dneva, ki bi dejansko dvignila kolektivno odpornost Slovencev ob naslednji pandemiji, le pesek v oči. Blef. Še enkrat naj ponovim: BLEF.

      • Petkov post mnogih kristjanov je sicer v tem, da je na jedilniku riba. Kar striktnih vegetarijancev verjetno ne preprica. Nic ne bi bilo narobe, če bi ljudje v razvitem svetu jedli manj mesa. Nekateri slovenski največji umi so gor zrasli skoraj samo na proseni kasi. Da bi Golobova vlada določala, da se mesa ne sme jesti in kdaj ne, je pa pretirano in je predvsem poneumljanje, če nam isti diktat poimenujejo s svobodo. Zdrave navade velja predvsem vzgojno gojiti od ranega otroštva. So pa vrste hrane, ki so tudi bolj problematične od pretiranega uživanja rdečega mesa. Sladke pijace, razna bonbonarija, čipsi, industrijska hrana polna sladkorja, škroba, transmascob itd – tega se velja na prvem mestu znebiti, kolikor se da.

        Se strinjam tudi, da je velik del zelenega prehod predvsem velik čvek. V realnosti bo pa težek. Današnji človek, samopreprican, da je zelo “okoljsko ozavescen”, ustvari recimo nekajkrat več smeti od svojega neozavescenega prednika. In ima tudi najpogosteje nekajkrat večji ogljicni odtis od svojega neozavescenega prednika. In se sploh ne zaveda, kako težko je ta odtis bistveno zniževati, najmanj ob komodnem zivljenju in navadah, ki se jim je redkokdaj pripravljen odpovedati.

      • Uh. Malo mi je internet ponagajal. Odgovor bi moral biti objavljen tukaj: 🙁

        V času naših prednikov so vode še bile čiste (mikroplastika, težke kovine), tako da razen pri Eskimih težko govorimo o kakršnihkoli merljivih vplivih na zdravje. Tedaj (in še sedaj) je vpliv rib na globalne klimatske neprimerno manjši kot pri mesu. Tako da je vodilni motiv striktnih vegetarijancev etični. Ribe čutijo bolečino na natanko enak način kot mi. Sicer pa nam niso pretirano sorodne, tako da je malo verjetno, da bi od njih staknili kakšno pandemijo.

      • Meni je pa tuj tvoj poged na epidemiologijo in imunologijo vključno s cepljenjem. Vse te stvari niso namenjene posameznikom, ampak populaciji. Za lastno zdravje se brigaj sam. Epidemiologom pa dol visi za tvoje zdravje, važno je, da se okužba ne razmahne. In pri večini virusnih obolenj je cepljenje glavni ukrep. Čudi me, da kot matematik tega ne razumeš. Epidemiologija je veja matematike in tu ni mesta za čustva, strah ali moralo.

      • Tohuvabohu, seveda razumem matematično logiko iza cepljenja. Le da je ta pristop več kot stoletje star, zelo uveljavljen in nikoli resno izpostavljen konkurenčnim pristopom.

        Tako sem sam prepričan, da bi se meni osebno imunost znižala, če bi se cepil. Verjetno ti je iz zgornjega opisa jasno, da kljub sistematičnim testiranjem nikoli nisem bil pozitiven. Niti takrat ko sem skrbel za okužene. Ob prvi priložnosti sem se ponudil tudi za prostovoljca, ampak tisto je šele bila farsa.

        Verjetno nisi od včeraj in se boš spomnil cepljenj proti gripi. Pred vsako zimo so aktualna. Občasno se znanstveniki seveda pri svojih napovedih, katera gripa bo naslednjo zimo aktualno, zmotijo in takrat jo nekoliko slabše odnesejo prav cepljeni.

        No tudi korona mutira. Razen tega VEMO, da bo KMALU aktualna že nova pandemija. In da jih bo VSE VEČ. Torej je očitno, da se ne moremo zanašati na to, da bodo znanstveniki vsakič sproti odkrili optimalno cepivo. Proti gripi, prehladom in ostalim podobnim nadlogam se najlažje DOLGOROČNO upremo s skrbjo za svoje zdravje. Danes je ob 13h (astronomsko poldne) sonce dovolj močno, da pridobiš “vitamin” D na naraven način. Vreme je lepo in kot nalašč za sprehod. Če pred sprehodom poješ nekaj lahkega in zdravega, si zelo veliko naredil za svoje zdravje. Med samim sprehodom v družinskem krogu pa se lahko navzkrižno razbremenite in tako poskrbite za znižanje stresa ter psihično stabilnost nasploh. Če bi namesto panike novinarje vse spodbujali v to smer, se nam naslednje pandemije sploh ni bati. Si opazil, da se korone v Severni Koreji boji predvsem debelo vodstvo? Skromni ljudje, ki živijo zdravo in se ne vpletajo v spletke vrhuške, bodo preživeli. Čeprav podhranjeni. Ali pa prav zato. Ne pozabi še na moč vsakoletnega spomladanskega posta. Dalje Korejci pozimi jedo veliko fermentirane zelenjave, ki je tudi (v primerjavi z našo prehrano) varovalna pred gripo in podobnimi dihalnimi obolenji.

        • Ne, ne razumeš. Gre za to, da pri epidemiologiji ne gre za posameznika. Ne zanima je, kaj ješ, kaj piješ, kje se giblješ, kaj delaš, kakšno družbo imaš in blablabla. Epidemiologija se opira na verjetnostni račun in statistične metode pri ugotavljanju najboljšega načina preprečevanja ŠIRJENJA bolezni med populacijo. Ali ti bolezen prizanese ali te vrže, to se je ne tiče. Za to so druge ustanove.

          Lahko, da poleg cepljenja obstajajo še drugi pristopi. A ti se naj dokažejo in naj njihovi promotorji ne jokajo, da jih mainstream zatira. Če bodo imeli prepričljive uspehe, bodo že prišii na vrsto. Tako kot so trenutno veljavne metode izpodrinile puščanje krvi, homeopatijo in elektrošoke.

          • “Elektrošokom” se že lep čas reče ECT – elektrokonvulzivna terapija. Opustila jo je psihiatrija v Sloveniji, to je res. Nasprotno je metoda kot del moderne medicinske doktrine v ponovnem vzponu.

        • Nisva se razumela. Nisem bil pozitiven. Torej bi bolj težko koga naprej okužil. No, recimo, da sem morda bil tako malo okužen, da me testi niso zaznali. A tudi v tem primeru je verjetnost, da bi komu “uspel” naprej podati tako malo količino virusa v praksi zanemarljiva.

          Tako da nisem ogrožal tvojih staršev.

          In, da. Razumem matematiko za cepljenjem. Geometrijsko zaporedje. Zelo enostavno razumeti. A tudi matematike pri razvoju naravne imunosti ni nič težje razumeti.

          • Tvoja imunost ti ne bo recimo čisto nič pomagala, če te ugrizne stekla žival. Ali če se inficiras z virusom spongiformne encefalopatije, poznane kot bolezni norih krav. Pretirano nastavljanje močnemu soncu, češ da boš potem poln D vitamina pokal od zdravja in odpornosti, ti pa lahko namesto zdravja prinese kožni malignom. To so hudirjevo bolj kompleksne zadeve kot bi radi prikazali new age učitelji zdravega prehranjevanja, življenja in samoodresevanja.

          • Res je, IF. Recimo junija in julija okoli trinajste ure, ko sončevi UVB žarki pod najugodnejšim kotom prečkajo ozonsko plast, zadošča že dobra minutka v kopalkah za dnevno dozo D-ja. Že nekajminutna pa je preveč. Vsaka porjavitev je že poškodba kože. Pomeni, da se telo raje brani pred UVA in UVB žarki, kot bi profitiralo od D-ja. Ti tu govoriš o resnih pretiravanjih, ko folk ne porjavi ampak celo pordeči na soncu. Da, tisto je znan vzrok kožnega raka. Ki ga še vedno lahko konkretno zabremzaš s pravilno prehrano. A čemu bi pretiravali? Treba je imeti mero.

            Podobno je tudi z materialnimi dobrinami. Če nimaš kolesa, si lenuh, ki ne misli na svojo telesno kondicijo. Če jih imaš deset, si po vsej verjetnosti bicikl, ki je zamudil priložnost, da bi pomagal prijateljem. 😉 Ob tem še šimfaš projektanta, ki je načrtoval premajhne kleti … 🙁

  6. Zdi se mi deplasirano govoriti o socializmu, ko pa vemo, da je imela vse v rokah komunistična partija.

    Torej je šlo za komunizem.

  7. Sicer pa so socilalistični elementi prisotni tudi v kapitalizmu, ki je marsikje zaradi tega zelo pravičen, obenem pa dovolj motivacijski za zasebno pobudo.

    Pri nas so resnično problematični preživeli komunistični elementi z obožovanjem komunističnih ostalin v politiki, šolstvu, zgodovini…

  8. Slovenci imamo in smo imeli vedno samo “prave prijatelje”, samo avtokrate, diktatorje, Putin, Lukašenko, kubanski Castro, zambijski Mugabe, Sukarno, Maocetung, Kim il Sung, Pol Pot, Heile Selasie, Stalin i,p. Pravi humanisti!
    Berem: »Iskren množičen pozdrav v srcu herojske Ljubljane. Včeraj opoldne sta predsednik Kim Il Sung in Tito obiskala glavno mesto Slovenije. Sto tisoč občanov na ulicah«, je pisalo v Delu 10. maja 1975. Oba sta imela govor na Trgu revolucije. Tito je dejal: »Tovariš Kim Il Sung je tvorec demokratične ljudske republike Koreje.« Etiopski cesar Haile Selasie na obisku l. 1959, berem dalje. Dve celini dva režima, dva voditelja, ki sta imela le nekaj skupnega: samodrštvo, brezčutnost, tiranijo in samopoveličevanje. Berem še članek v Delu iz l. 1989, »Admiral sredi lakote«, ki sodi med najbolj varovane skrivnosti slovenskega tiska; »Svetovne poročevalske agencije iz Etiopije poročajo, da zaradi suše in lakote smrt grozi najmanj petim milijonom ljudi. Adis Abebo pa je obiskal jugoslovanski obrambni minister admiral Branko Mamula in je z etiopskim kolegom podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju. Ali je jugoslovansko orožje namenjeno, kot pomoč stradajočim. Vrednost izvoza jugoslovanske vojaške industrije znaša okrog dve milijardi dolarjev, s čimer se je prebila proti vrhu seznama trgovcev z orožjem. Zlasti v državah v razvoju in med neuvrščenimi vznikajo še druga vprašanja. Trgovino z orožjem povezujejo z globoko gospodarsko krizo in se sprašujejo, ali jo Jugoslavija upa rešiti s pomočjo vojaškega industrijskega kompleksa in trgovanja z orožjem.«
    Prva objava: Delo 10. junij 1975.
    Se je kaj spremenilo? Ne! Še vedno obožujemo sovjetske Ruse, ki so zato naši politični in kulturni eliti, podelili visoka ruska odlikovanja, a jih ta domoljubna elita, po volji naroda(?), le malo vrnila Putinu in Lukašenku in ju podpira, ko oba brutalno uničujeta državo Ukrajino, kar ni prvič. Ta elita pa zaničuje ZDA, ki so edini največ pripomogli, da je Titova Jugoslavija, ko je nastopila lakota v državi, dobila pomoč v hrani. Pri tem je Titu uspelo prevarati ZDA, češ da v Jugoslaviji ni političnih zapornikov. ZDA so Titovemu režimu poslale ogromno oborožitve, tudi letala, da bi Sovjetom oz., silam varšavskega pakta preprečili vdor in pokoritev Jugoslavije….
    Vse to nič ne šteje, etablirana elita nadaljuje z razumevanjem Putina, ki uničuje Ukrajino. Za vzor sta imetnika medalj, ki teh ne vrneta, to sta, g. Zoran Janković, župan glavnega mesta in g. Janez Škrabec, znan gospodarstvenik iz RIKA, velik domoljub in mecen kulture, prijatelj Putina in Lukašenka, ki ju menda ogroža Ukrajina? Vir: DELO sobota, 10. maj 2014

  9. Kaj je resnica na dan zmage 9. aprila?
    »Očitno bomo morali imeti 9. maj, dan zmage, bolj pogosto, da se bomo spominjali, kaj je resnica!?”
    Izjava Roberta Goloba, novega premiera po zasedanju sveta Gibanja Svoboda.
    RTV je v Odmevih pokazala spominsko slovesnost na ta dogodek.
    Predsednik države Borut Pahor je poudaril, da smo bili s partizanskim bojem tedaj na pravi strani in bodimo ponosni….
    ” 9. maja 1945 je v Topolšici nemška vojska podpisala kapitulacijo partizanom in s tem se je končala druga svetovna vojna.”
    Tako pa je bilo kratko sporočilo, voditeljice oddaje, novinarke dr. Rosvite Pesek, slovenski javnosti?!
    Kaj je torej resnica?
    Verodostojna priča teh dogodkov, je pokojni Ivan Dolničar, general JLA, ki je bil priča in pomemben akter dogodkov predaje nemške vojske v Topolšici. General Ivan Dolničar je leta 2005 za Nedeljski dnevnik o generalu Löhru povedal: “General je spoštoval podpisano kapitulacijo Nemčije zaveznikom, 8. maja 1945, to je kapitulacijo vseh nemških oboroženih sil. Ko je torej 8. in 9. maja iskal stike z nekim predstavnikom Titove vojske, je razpolagal z ogromno vojaško močjo, s katero bi lahko poteptal vse na poti do Avstrije. Z lahkoto bi se prebil do britanske vojske, ki je prav takrat prišla do Celovca, vendar je spoštoval odredbe v listini o kapitulaciji in ravnal tako, kot je. Do zapletov po podpisu kapitulacije v Topolšici je prišlo zaradi nerodnosti na naši strani… Tako pričuje general Ivan Dolničar, ki je bil tedaj prisoten pri tej predaji. General Löhr je torej spoštoval zaukazano kapitulacijo nemških sil in se je zato brez boja predal z vso nemško armado še partizanom. Brez zmage zaveznikov ne bi bilo kapitulacije Nemčije, podpisane zaveznikom. Šele ko je Nemčija podpisala kapitulacijo, se je general Löhr predal partizanom. Titovi partizani ne bi sami nikakor osvobodili Jugoslavije. Kapitulacijo nacistične nacistične Nemčije so zavezniki, Anglo-Američani in SZ, vojaške in industrijske velesile, dosegli šele po 5 letih dosegli kapitulacijo Nemčije, tudi vojaške in industrijske velesile. Ne sme v pozabo, da je SZ morala pristopiti k zahodnim zaveznikom, potem ko je propadla kolaboracija, pakt Hitler – Stalin, po napadu Hitlerja na SZ, 22 junija 1941. Do tedaj pa je veljal pakt, sklenjen jeseni l. 1939(!), kar bila kolaboracija nacizma in stalinizma. Od napada Hitlerja na kraljevino Jugoslavijo, 6. aprila 1941, do napada na SZ, je bil Stalin zvest zaveznik Hitlerju, kolaborant, ki je nacistom dobavljal hrano, pšenico, nafto, surovine i.p. Stalin si je po prestopu k zahodnim zaveznikom, že med vojno in ob koncu vojne, izboril da je Jugoslavija sovjetska interesna cona, sicer ne bi samo rdeča armada osvobajala Jugoslavije in tudi ne bi bilo državljanske vojne. Dejstvo je, da brez Rdeče armade, ki je brez pridržkov osvobajala od Beograda do Prekmurja, Trsta, sami Titovi partizani ne bi pregnali naciste iz Jugoslavije. Dejstvo je torej , da je Jugoslavijo osvobajala le Rdeča armada in tako pomagala Titovim partizanom, da so zmagali v revoluciji in potem v Jugoslaviji uvedli režim po vzoru Stalinove SZ. Partizani se nikakor niso borili za demokracijo, temveč za dosego oblasti po vzoru SZ, kar se je tudi zgodilo. Ne pozabimo tudi, da nedemokratični režim nikoli ne uvede demokracije, jo le dopusti.
    Janševa vlada bi se spominjala žrtev komunističnega nasilja – Delo

  10. V času naših prednikov so vode še bile čiste (mikroplastika, težke kovine), tako da razen pri Eskimih težko govorimo o kakršnihkoli merljivih vplivih na zdravje. Tedaj (in še sedaj) je vpliv rib na globalne klimatske neprimerno manjši kot pri mesu. Tako da je vodilni motiv striktnih vegetarijancev etični. Ribe čutijo bolečino na natanko enak način kot mi. Sicer pa nam niso pretirano sorodne, tako da je malo verjetno, da bi od njih staknili kakšno pandemijo.

Comments are closed.