Gospodarska kriza je udarila tudi medije, o čemer priča agonija novinark Dela Revij, ki se bodo v primeru propada podjetja znašle na cesti. A to ne bo prva medijska hiša, ki bi propadla in katere novinarji so izgubili delovna mesta. Spomnimo se na Slovenca, Republiko, Jutranjik, Gospodarski vestnik.
Večina novinarjev je našla druge službe, namesto propadlih so se pojavili novi mediji. A vedno ni bilo tako. Slovenca ni nihče nadomestil, čeprav smo se njegovi novinarji večinoma znašli v novih službah, tudi v podobnih časopisnih projektih. Letos mineva dvajseta obletnica njegovega ponovnega rojstva in hkrati petnajsta njegovega dokončnega propada. Bil je čas, ko so natisnili 80 tisoč novih Slovencev in prišel je čas, ko ni izšel noben izvod več.
Dnevni časnik, ki je temeljil na krščanskemu etosu, je izginil s prodajnih polic in iz slovenske zgodovine. Nikomur se ga ni zdelo vredno obdržati in mu dati priložnost, da bi iz njega morda nekega dne nastal slovenski Frankfurter Allgemeine Zeitung. Tri leta pozneje se je pojavil Jutranjik, ki so ga kupovali bralci podobnih vrednot kot pred tem Slovenca, a je po treh tednih ugasnil. Slovenska medijska zakonodaja je dušila nastanek novih časopisov in ohranjala monopole starih časopisov, ki so izhajali že pred uvedbo večstrankarske demokracije. Premajhen trg pa tudi ni omogočal nastanka konkurence med mediji, ki bi temeljila tudi na svetovnonazorskih razlikah. Zdaj se s starimi časopisi bojuje nov medij – internet.
Več: Reporter
