Sloexit – “Stati uni obstati” v globaliziranem svetu

3
416

Sloexit – “Stati uni obstati” v globaliziranem svetu Slovenija spominja na domorodca, ki je prvič zapustil svojo kolibo in se znašel pred nebotičnikom. Svet se je zgolj v pičlih nekaj desetletjih močno “zmanjšal”. Sodobna telekomunikacijska sredstva nam omogočajo, da skoraj v trenutku izvemo, kaj se pravkar dogaja na drugem koncu sveta.

Z novodobnimi prevoznimi sredstvi lahko v nekaj urah premostimo razdaljo deset tisoč kilometrov. Tudi jezkovne bariere padajo. Angleščina je preko glasbene produkcije in Hollywooda marsikje izpodrinila ostale svetovne jezike.

Njen vpliv je tako močan, da spreminja pogovorno izrazoslovje, četudi je pri nas tisočletje kraljevala nemščina in je globoko vtisnila svoj jezikovni pečat.

Od vaške trgovine do multinacionalke

Oblačenje, prehranjevanje in življenjske navade pogosto sledijo svetovnim trendom. Lokalne trgovinice so zamenjale trgovinske hale multinacionalk. Narečja se postopoma umikajo osrednjeslovenskemu govoru.

Na ljubljanskih ulicah je moč opaziti pripadnike “eksotičnih” ras in kultur. Kulturna krajina se spreminja na vsakem koraku, a hkrati se pojavlja upor proti tovrstnim spremembam.

STOP jezikovni okupaciji!

Eden takšnih je povezan s postopnim uvajanjem angleščine kot študijskega jezika na Ljubljanski univerzi. Jezikoslovci so prepričani, da tovrstno ravnanje ogroža slovenski jezik. Če bo ta izpodrinjen v akademskih in znanstvenih sferah, potem mu grozi postopno izumiranje.

Najprej bi se sicer zgodila vrnitev v stanje iz obdobja Habsburžanov, ko so se “plebejskega” govora posluževali neuki kmetje in redki zanesenjaki, še zlasti literati.

Podoben upor se je zgodil v politiki z uzakonitvijo odstotka slovenske glasbe na radijskih postajah. Domače popevke se namreč utapljajo v poplavi anglosaksonskih melodij in balkanskih napevov.

Svojevrsten upor proti propadanju narečij, pa predstavlja priznani glasbenik Iztok Mlakar, ki svoja besedila dosledno piše in poje v primorskem narečju. Njegova vsesplošna priljubljenost med slovensko publiko kaže na uspešnost izbrane kulturne recepture. Popkultura kot lek proti izumiranju.

Nekaj manj puntarskega duha je zaznati v vsakodnevnem življenju, kjer se jasno kaže hlapčevska mentaliteta. Stoletja trajajoča jezikovna drugorazrednost je privedla do stanja, ko se nekateri priseljenci, navkljub dolgoletnemu bivanju v Sloveniji, ne želijo jezikovno prilagajati.

Vendar pa si je potrebno priznati, da neke vrste globalna jezikovna “homogenizacija” olajšuje komunikacijo in s tem odpira vrata številnim priložnostim, tako na gospodarskem kot tudi drugih področjih.

Globalizacija kot garant za miren ekonomski razvoj

Mir je sočni sadež prekomejnega povezovanja, začenši s poizvodnjo jekla in premoga v Alzaciji. Vojna med Francijo in Nemčijo se ne izplača. V takšnih razmerah so na voljo gospodarski potenciali, ki so bili zaradi vojn, revolucije in zaprtosti trga v svinčenih časih, močno okrnjeni.

Nenazadnje zdravo gospodarstvo prinaša večje zadovoljstvo in krepi pripadnost lokalnemu prostoru, kar je ključno za njegov nadaljni razvoj.

Kulturna in etnična “hibridnost”

Je pa občutek pripadnosti lokalnemu prostoru lahko ogrožen s porastom (nenadzorovanih) migracij. Kulturno, rasno, jezikovno ali narodnostno povsem mešana območja utegnejo predstavljati težavo za uveljavljanje skupnih interesov ter vodenje tamkajšnjih skupnosti.

Vzorčen primer obupnega stanja je Bosna in Hercegovina. Slovenija je zagotovo bolj narodnostno homogena. Vsaj zaenkrat, čeravno se že kažejo prve tendence v smeri multikulturalizma.

Ko Kitajska postane paradni konj globalizacije

Kot je bilo že omenjeno, posledice čezmejnega povezovanja niso nujno negativne. V zadnjih letih se vanj aktivno vključuje vse več akterjev, tudi Kitajska, ki obljublja oživitev Svilne poti, in sicer tako kopenske kot tudi pomorske. Postojanka slednje naj bi bila prav Luka Koper.

Ob tem se pojavljajo zaviralni dejavniki, še zlasti pri gradnji 2. železniškega tira, s tem pa bojazen, da bo priložnost ostala neizrabljena. Vse bolj verjetno je, da bo Trst Kopru izmaknil štafetno palico in z njo pritekel do želenega cilja – statusa osrednjega pristanišča v regiji.

Sloexit

Ostri nasprotniki povezovanja Slovenije na mednarodni ravni, pogosto zagovarjajo izstop iz Nata in omejitev pristojnosti EU. Toda integracijo narekujejo interesi. Zaradi krepitve mednarodne vloge Kitajske, Indije in drugih globalnih akterjev, se nam obeta Transatlantska unija, torej zveza med ZDA in EU. Je to nujno slabo?

Okoljska tveganja

Je pa z globalizacijo povezano tudi določeno tveganje za okolje. Pri nas v povezavi s porastom prometa in števila turistov. Okoljevarstveni pomisleki, pa niso le slovenski, marveč gre prav tako za globalni trend.

Kapitalizem ubija?

Odličen primer je Tajvan, ki je bil še pred 40 leti obubožana država, pa je z demokratizacijo ter prodajo svojih izdelkov po svetu ustvaril pravi gospodarski čudež.

Po drugi strani pa Kenijo, ki ostaja gospodarsko bolj zaprta, pestijo številne ekonomske in socialne tegobe. Toda pomembno je, da vsaka država najde pravo mero med odpiranjem svetu ter ohranjanjem tradicije.

Ravnovesje je prava rešitev. Stvarnost naj bo kot tehtnica, ki na enem krilu drži kulturno izročilo, na drugem pa inovativnost in odprtost zunanjemu svetu.

3 KOMENTARJI

  1. Zanimivo.

    Vsi veliki, ki širijo globalizacijo, zlasti Kitajska in ZDA, so izrazito patriotsko domoljubni, kar pomeni, da z globalizacijo, ki je danes dopusten načina širjenja svojih ekonomskih, kulturnih in političnih interesov – torej brez vojn.
    Nenadzorovana in neomejena globalizacija ima veliko zelo škodljivih posledic. tega so se začele zavedati tudi ZDA, ki so začele omejevati nekontrolirano globalizacijo.

    Neverjetno pa je to, da je glede nadzorovane globalizacije dokaj pasivna Evropa, ki zaradi nje največ izgublja.. Tudi to dokazuje, da ni več eden glavnih razvojnih igralcev na svetu.

  2. Zanimivo pa je, da mnogo evropskih narodov, tudi vsi naši sosedje, vodijo nadzorovano globalizacijo v svojih državah, pri čemer zlasti pazijo, da se ohranja njihova kultura.

  3. Globalizacija je v bistvu imperializem z drugimi sredstvi. Trenutno najbolje kaže Kitajski. Ko bomo dokončno globlalizirani bomo delili jezik in standard Kitajcev.
    Lokalni globalisti so pa Nemci, ti nam bodo v želji povečati gospodarsko rast uvozili borge, z nizkim IQjem, programiranim da sledijo navodilim iz Katarja.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite