Ker se iz zgodovine nismo ničesar naučili

27
Foto: Odbor 2014.
Foto: Odbor 2014.

25. junija leta 1991 smo začenjali šolske počitnice. A tiste dni sta nas bolj kot veselje ob začetku počitnic prevevala vznemirjenost in strah pred tem, kar se je dogajalo. Iz pogovorov odraslih sem razumela, da se dogaja nekaj zelo velikega za Slovenijo, zelo pomembnega in zgodovinskega, nisem si pa znala predstavljati, kaj pomeni osamosvojitev. Od tod vznemirjenje. A bilo me je tudi strah. Govorili so o vojni. Bo naša ravno zgrajena hiša uničena? Bomo morali od doma? Spomnim se, da smo bili tisti večer doma sami z mamo. Oče je verjetno šel na kakšno od proslav ob razglasitvi samostojnosti. Z mamo smo tako trije majhni otroci opazovali kresove po obronkih Vipavske doline, na Trgu republike v Ljubljani se je dvignila slovenska zastava, medtem ko so v sosednji vasi že drdrali tanki in so se pogumni vaščani že postavljali prednje. Kmalu so bombardirali televizijski oddajnik na Nanosu, v naši neposredni bližini, od odraslih sem slišala, da lahko Vipavo kadarkoli tako rekoč raznese, saj je takrat imela kar tri vojašnice in zato ogromno jugoslovanske vojske in orožja. Z dvorišča sem videla, kako so nekaj sto metrov stran tanki vozili proti meji z Italijo. Neznano veselo vznemirjenje in velik strah. To je bilo otroško dojemanje osamosvojitve.

Osamosvojitev – ključni dogodek našega življenja?

Dvajset let pozneje nas je zgodovinar Jože Dežman ob neki priliki vprašal, kateri so bili ključni dogodki našega življenja. Od kakšnih desetih ali petnajstih navzočih iz različnih generacij ni nihče, prav nihče navedel slovenske osamosvojitve. Razumljivo, o njej se nismo učili v šolah, nihče je ne omenja, razen ob državnem prazniku, ker se tako pač spodobi. O slovenski osamosvojitvi govorijo le Lojze Peterle, Janez Janša in Rosvita Pesek, ki popisuje njene dogodke. Dr. Jože Pučnik bi bil še eden, ki bi govoril o njej, a je umrl že pred leti in hitro smo pozabili nanj in na njegove zasluge. Še več, zasluge za osamosvojitev si danes prilaščajo tisti, ki so Slovenijo že leta 1945 zasužnjili in jo zasužnjujejo še danes. Na kape z rdečo zvezdo si borci NOB danes pripenjajo slovensko zastavo, češ brez nas samostojne Slovenije ne bi bilo. Take laži hitro odpravijo navedbe osamosvojitvenega ministra za obrambo: »Med aprilom 1941 in majem 1945 so slovenske partizanske enote ob velikih lastnih izgubah nevtralizirale bistveno manj pripadnikov okupatorskih italijanskih in nemških sil, kot jih je Teritorialni obrambi in policiji uspelo v desetih dneh vojne za Slovenijo. In to kljub dejstvu, da sta oba okupatorja med drugo svetovno vojno v Slovenijo napotila predvsem drugorazredne vojaške formacije s prav takšno oborožitvijo.«

Državo danes vodijo tisti, ki so osamosvojitvi nasprotovali ali si vsaj prizadevali, da bi kljub prehodu v demokratično republiko Slovenija vseeno ostala pod njihovim nadzorom. Osamosvojitev Slovenije tako za Slovence še zdaleč ne pomeni istega, kot je bil recimo San Martinov pohod čez Ande za Argentino. Slovenska samostojnost je za oblikovalce javnega mnenja neki mali, nepomembni ali celo neljubi dogodek. Kdor preveč govori o demokratizaciji, ga ali na lep način pošljejo iz države ali pa ga preprosto zaprejo. Da danes vladajo isti ljudje kot pred padcem režima, jasno pokaže že to, kdo sedi v zaporu in po kakšni poti je tja prišel. Janšev politično zmontirani proces in sodba, ki je ne zagovarjajo niti nekateri izpostavljeni pravniki, ki so sicer zvesti rdeči zvezdi, močno spominja na dogajanje v šestdesetih ali sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ker se iz zgodovine nismo ničesar naučili, jo moramo pač še enkrat živeti.

V slovenskem človeku je še nekaj zdravega

A spremembe seveda so. Če bi tole govorila pred tridesetimi leti, se v Slovenijo ne bi več mogla vrniti, saj bi me najmanj zaprli. Zdaj lahko govorimo svobodno, čeprav ni nujno, da čisto brez posledic. Problem je bolj v tem, da sploh ne čutimo potrebe, da bi kaj povedali, da si ne upamo ali pa da previdno izbiramo trenutek, ko kaj povemo. Naučili so nas pač, da je najbolje biti tiho in se strinjati. Tudi nas, mlajšo generacijo. A obsodba opozicijskega voditelja Janeza Janše v zadnjih dneh – ki sicer pomeni dokončen dokaz, da Sloveniji ne vlada pravo, ampak nepravo – je prinesla tudi marsikaj zelo svetlega in do zdaj v Sloveniji nepoznanega. Javni shodi s slovenskimi zastavami, petjem domoljubnih pesmi in celo z molitvijo so dokaz, da je v slovenskem človeku še nekaj zdravega. Taki shodi dajejo ljudem pogum, da se pokažejo, da stojijo za tem, kar mislijo, da javno izrazijo svoje mnenje.

Kaj pa, če bi Dežman isto vprašanje postavil tukaj prisotnim? Ali če bi ga postavil mladim v tukajšnji slovenski skupnosti? Bi bila osamosvojitev Slovenije med pomembnimi dogodki našega življenja? Marsikdo bi moral verjetno dobro pomisliti, da bi se sploh spomnil, kdaj se je Slovenija osamosvojila. Gre za državo, ki je na tisoče kilometrov stran. Državo dedov ali vsaj staršev. Njena usoda ne vpliva bistveno na življenje tukaj. Najpomembnejši razliki med prej in zdaj sta verjetno le v tem, da zdaj lahko po mili volji vstopamo v Slovenijo, obiščemo sorodnike in prijatelje in da ta država nameni nekaj denarja za delovanje skupnosti.

Lahko bi se zadovoljili s tem. Lahko bi tudi rekli, da če se ljudje v Sloveniji ne potrudijo, da bi imeli boljšo državo, se tudi nam tukaj ni treba obremenjevati. A ni tako. Še zdaleč ne! V Svetem pismu beremo: »Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali« (Lk 12,48).

Svoboda misli na tujih tleh

Slovenski skupnosti v Argentini je bilo in je veliko dano. S tem ne zanikam velikega trpljenja političnih emigrantov najprej zaradi vojne, nato pa zaradi življenja na tujih tleh, a je jasno tudi, da je naša emigracija razpolagala s politično, kulturno in duhovno inteligenco, da je po odhodu čez mejo živela v svobodi misli, da se je lahko šolala na dobrih univerzah, da se je lahko razvijala v vsakršnem smislu, medtem ko je bila v domovini zatrta vsaka iniciativa dobrih ljudi.

In ne le to, tudi zvestoba mučencem, zavezanost idealom, za katere so dali življenje, nam pravi, da se ne smemo zadovoljiti le z lastno državo. Res, da so jo takrat že sanjali, a še bolj so se borili za svobodo, za vero in čast. Našim mučencem država kot taka ne bi bila dovolj. Cilj bo izpolnjen šele tedaj, ko bo Slovenec v domovini zadihal prosto in s polnimi pljuči.

Mislili smo, da je cilj politične emigracije dosežen z osamosvojitvijo naše domovine, a razmere kažejo, da ni tako. Dokler se Slovenija ne bo tudi osvobodila, emigracija poslanstva še ni izpolnila v celoti. Predstavljati si, da bo tretja ali četrta generacija – ki sicer še govori slovensko, a so njene vezi s Slovenijo že precej natrgane – reševala domovino svojih dedov in pradedov, je seveda težko. A hkrati nujno. Vsak, ki je aktiven član slovenske skupnosti, je namreč po nazorih in vrednotah še vedno bistveno boljši od povprečja v Sloveniji. Dolžnost vsakogar tukaj je pričevati. Ne pridigati in podučevati, ampak pričevati s svojim življenjem. Pričevati ob vsakršnem stiku s Slovenijo – naj bo s prijatelji ali sorodniki, na obisku v Sloveniji ali preko spletnih možnosti.

Ko je v četrtek letošnja RAST prvič nastopila v Sloveniji, sem od svojega nekdanjega profesorja dobila tale odziv: »Bilo je vrhunsko doživetje. Joj, koliko bi se lahko oziroma se moramo naučiti od teh mladih in njihovih profesorjev. Kakšna lepa izgovorjava slovenščine, kakšna pripadnost slovenskemu narodu, kakšna gorečnost v veri! In kako svobodno govorijo o papežu, veri, narodu, domovini! Neobremenjeno, s srcem, brez ideologije, brez predznakov.« O tem govorim. Pričevati, pričevati, pričevati!
Vsakdo od nas se mora dan za dnem spraševati, kaj lahko naredi za slovenski narod in državo. Vsak član slovenske skupnosti v Argentini je prejel vrednote: vero, delavnost, poštenost, zvestobo, da ne govorim o vseh veščinah, ki si jih priuči pri delu v skupnosti in v življenju vedno pridejo prav. Veliko smo prejeli, veliko moramo dajati.

Ob tem pa ni dovolj sámo ohranjanje dejavnosti po krajevnih domovih in ohranjanje slovenščine po družinah. Je precej, ni pa dovolj. Smiselnost in vrednost tega, čemur posvečamo svoj čas, moramo vedno presojati z merili dela za slovenski narod in državo. Bo vse to, kar počnem, okrepilo moj narod? Ohraniti aktivnost slovenskih domov kar tako, brez višjega cilja, bo namreč kaj kmalu postalo nepomembno, če bosta narod kot celota in slovenska država kot srčika, iz katere črpamo, oslabljena. Veliko smo prejeli, veliko moramo dajati.

Soodgovornost za narod in državo

Slovenci nismo kdorkoli. Še najmanj pa mehkužneži, ki bi se bali naporov. Za zgled si lahko vzamemo katerega koli od naših mučencev ali koga od osamosvojiteljev. Dr. Jože Pučnik, na primer, je že pri devetnajstih letih postal sumljiv za oblast, pri 27 je bil za devet let poslan v strogi zapor, ki ni bil zadnji v njegovem življenju. In potem izgnanstvo. Kljub temu pa njegova žena pripoveduje: »V Nemčiji smo dobro živeli. Imeli smo lepo hišo, ki smo jo odplačali. Lepo nam je bilo. Toda on je takoj, ko se je ponudila priložnost za to, odšel v Slovenijo. Čeprav je vedel, da bo imel veliko težav. Tu je pustil vse, vzel kovček in odšel.«

Le taki junaki s tako pogumnimi dejanji oblikujejo in zaznamujejo zgodovino. In nič manj kot k temu smo poklicani. Nismo vsi veliki državniki, kot je bil dr. Pučnik, smo pa, če se razglašamo za Slovence, soodgovorni, da po svojih močeh delujemo za celoten narod in državo.

Pripis uredništva: Besedilo je bilo prebrano ob praznovanju Dneva državnosti 28. junija v Buenos Airesu.

27 KOMENTARJI

  1. Za ohranitev demokracije je nujna takojšna izpustitev poštenakarja in borca za pravice izbrisanih. Free Janša.

      • a ne vidiš, da na isto finto že en mesec provocira.

        JJ proglaša cinično za poštenjakarja. Sam osebno mislim, da JJ ni ravno zgled kakšnega poštenjakarja, Je pa dejstvo, da je obsodba JJ brez dokazov samo dokaz, da je sodstvo v sloveniji nepravno, nepošteno, politično izkrivljeno, selektivno in del obstoječega totalitarizma, ki na mehak način kuha slovenskega človeka ( žabo), ki ne prepozna, da vse to vodi v bankrot in v državljansko vojno tipa “Lepa sela lepo gore”. Sicer pa se je zadnjič Pahor zagovoril, “da ni več tako daleč dan, ko bo zmanjkalo denarja za penzije” in plače v državnih podjetjih in javni upravi.http://www.publishwall.si/ladislav.troha/post/104798/borut-pahor-ni-dalec-ta-dan-ko-ne-bo-vec-izplacila-pokojnin
        Pezdir pa piše ( ironično o KL) 200 let za Dostojevskim v Bratih Karamazovih o Ivanu Karamazovi, ki je vpeljal idejo, da bi danes Jezusa Kristusa Kolektiv umaknil kot norca ali čarovnico. Ker Kolektiv se boji osebne svobode, odgovornosti, trpljenja, tesnobe, negotovosti in hoče čim prej dati svojo svobodo v upravljanje VELIKEMU INKVIZITORJU.
        http://www.pogledi.si/mnenja/zakaj-morate-zavrniti-idejo-klasicnega-liberalizma

        • Kdo pa si ti, ki si upaš soditi druge, ki upaš za nekoga trditi da ni zgled poštenjaka ( pišeš slabšalno poštenjakarja…)?
          Na kakšni osnovi lahko tako sodiš ? Kdo ti je dal pravico ? Torej daješ prav tistemu , ki ga imaš za provokatorja ? Kako si upaš, ti, očitno vase zagledan mladec, soditi o človeku brez katerega ne bi imeli SLO. o človeku, ki ga edinega med politiki cenijo v EU ?? Otroče, raje poslušaj kot da blebečeš in o JK in ne vem o čem še…

  2. Za vse so krivi slovenski ljudje, slovenski volilci. Dokler jih le 11 % pride na referendum o arhivih, ne bo nič drugače. Ne pridejo niti redni udeleženci nedeljskih maš ! Niti ti ne pridejo. Zelo premalo je samo hoditi v cerkev in se ne brigati za nič drugega, ne hoditi na volitve….Zelo premalo. In takih ignorantov ni malo !! Na kolenih ne bomo prišli do resnične demokracije. Da ne govorim o ostalih…le stranka SDS se tolče za demokracijo !! Pred sodiščem ne vidim , razen spoštovanega g. Hojsa, nikogar iz NSI, iz vodstva NSI…Kaj šele iz SLS….Raznih povzpetnikov iz baje vodilne stranke prvakovega sina pa sploh ni ne videti ne slišati, je samo njihov pravičniški šefek, ki leporeči…Takorekoč enako napiflano kot Novakova…
    Ja, za stanje so odgovorni volilci. Tisti, ki volijo kot volijo, da o tistih, ki sploh ne volijo, niti ne govorim. Komunisti vse svoje zbobnajo ali zvozijo na volišče, njihove glasove pobirajo po domovih za ostarele in po zaporih….Pa naša stran, konzervativna ?? Veliko, ogromno je ignorantov !! Ki sebe tako ponižujejo, da DRUGIM prepuščajo odločanje o svojem življenju !! Ki se čutijo tako manjvredne, neumne in nevedne, da Z NEUDELEŽBO na volitvah sporočijo sebi in drugim, da so tretjerazredni prežvekovalci, ki NIČ NE VEDO, NE VEDO KOGA VOLIT (!!!???) in dopustijo, da namesto njih odločajo tisti, ki jih JAHAJO že 70 let ( komunisti in tisti pri koritu, zlasti velik del javnega sektorja…).
    Kje je ponos, da odločaš, da si lahko volilec? ….čeprav je pač tako, da ima tudi najbolj moder človek samo en glas, tako kot najbolj pokvarjen…Žalostno. Toda ker je tako, mora vsak odgovoren na volišče in voliti !!!! Če ne voli, NIMA KAJ TARNATI, NIMA KAJ KRITIZIRATI….
    Torej, boste ovce ali državljani ?

    • Volivec ima vedno prav! Saj smo vendar v demokraciji!

      Zato se gospod Hrvatini sprijaznite, da ste s svojin mišljenjem, naj bo Slovenija pravna in gospodarsko uspešna država, v manjšini. Jaz sem se že. Seveda pa to ne pomeni, da bom spremenil mnenje. Ko bodo volivci dovolj v dreku, naju, ali bolje zapisano nas, poslušali in šli na volitve. Do takrat pa … ja, tam do 45% pridemo, če je dobra letina.

      • Gospod Hrvatini,
        kaj menite, po tem vašem odgovoru … ali resnično mislite, da bom volil tako, kot vi želite? Znate graditi mostove, spoštovati različno mišljenje? Ali ste isti?

        • Volivci imajo vedno prav, četudi drvijo kot nesvobodno govedo v propad. Demokracija se ne obnese, kadar imamo v resnici še vedno v družbi močni totalitarizem.

          Ko je partija s terorjem in strahovaldo 50 let zasužnjevala ljudi, je počasi videla, da ni potrebno več represije, saj strah v njih ( kot čip) že avtomatično deluje, predvsem pa pragmatičnost in oportunizem ter seveda za stockholmske žrtve je tipičen strah pred svobodo in odgovornostjo in prelaganje skrbi zase nekomu, ki je idealen in pravičniški.

          Mene nihče ne bo prepričal, da je socialistični birokratek Cerar kaj moder. Boji se konflikta, tako kot večina birokratov kadar so sami, ko pa so s Kolektivom, pa delajo množične zločine. Če bi bil Cerar vsaj malo strokoven pravnik, bi obsodil zadnji politično montirani proces, ker ga spregledamo že nepravniki.

          Pravkar sem bil na volitvah. Obkrožil sem številko 13, ki se je boji samo večina volivcev, ki so strašansko fanatično vraževerni in slepoverni v socializem.

          • Joj, prejoj, št. 13 je obkrožil naš vseved ! Čudovito stranko, ki že 20 let ne ve za kaj si prizadeva !! Enkrat mostogradnja , drugič izigravanje ljudi, ki so na referendumu glasovali za večinski sistem,tretjič nacionalni intefes, četrtič so za radikalno pokojninsko reformo, petič so za zapiranje arhivov, šestič bi sodelovali tudi s samim hudičem, le z Janšo ne……No, zdaj mi je vse jasno, kam lahko uvrstimo Pavlove modrosti- v “poštenjakarsko” stranko !! Zdaj je vse pojasnjeno.

        • pa kdo vam je rekel, kako morate glasovati ?
          Glasujte kakor želite ali pa tudi ne…večje bedarije kot da imajo voli-lci vedno prav, skoraj še nisem slišal…

          • Seveda niste slišali, v boljši šoli učijo drugače! Je skupina ljudi, ki najbolje ve, kaj je dobro za vse ljudi. Skupina??? Napaka! Je eden, ki najbolje ve, kaj je dobro za vse!!!

  3. “In lahko rečemo, da je bil partijski režim v celoti koruptiven. Če vzamemo, da so ti, če si bil član zveze borcev, zaradi tega statusa dali stanovanje, dodatke k plači, letovanje v toplicah … Celo tvoji sorodniki so imeli boljši položaj v družbi. In tu je šlo za klasično koruptivnost, ker je režim eni skupini dajal prednost pred drugimi. Sedaj vsi radi uporabljajo besedo »korupcija«, kot da se je pojavila v zadnjih letih, kot da je ni bilo v Titovi dobi,…”

  4. Tudi Cerar je pozabil na plemenito poslanstvo pravosodja, ki je v nepristranosti in pravičnosti, saj je začel uporabljati obrabljene totalitarne fraze o spoštovanju pravnomočnih sodb, torej tudi v primeru, ko so krivične.

    Vendar kdo je potreben kritike?

    Ljudje, ki opozarjamo na krivično sodbo?

    Ali pravosodje, ki namerno zavlačuje, da bi krivična sodba storila čim več škode slovenski demokraciji?!

    • “Tudi Cerar je pozabil na plemenito poslanstvo pravosodja, ki je v nepristranosti in pravičnosti”

      saj nima na kaj pozabit … vemo katere vere je in ker je tako vzgojen pa tudi pravoverno izobražen, verjame v edino kar je zanj sveto in v tem duhu razlaga naprej, zanj je to edino pravo, edino pravično in edino zveličavno, tako je to, žal.

  5. Vse kaže, da nameravajo utemeljitelji laži in nasilja priti tokrat do dvotretjinske parlamentarne večine, da bi spremenili ustavo v smeri pridobitve statusa manjšine tudi za priseljence iz nekdanjih republik Jugoslavije.

    Zaradi močne nostalgije teh ljudi po nekdanji skupni državi, so zaradi tega ti volivci še vedno zelo zvesti strankam komunistične kontinuitete, ker verjamejo, da težijo te stranke k obnovi Jugoslavije.
    S pridobitvijo statusa manjšine, bi se njihovo volilno število naenkrat podvojilo, s tem pa bi si stranke komunističnega porekla zagotovile udobno prihodnost.

    Za dosego teh ciljev jih najbolj ovirata stranka SDS in njen predsednik. Za boj proti njima so tokrat uporabili vse vzvode moči, ki so bolj ali manj prikrito čakali na svoj trenutek. Ker namenov niti več ne prikrivajo, so očitno prepričani, da jih nihče več ne more ustaviti.

    Volivci, mi smo edina moč, ki vse to lahko ustavimo, preprečimo, spremenimo ali obrnemo. Nihče drug ne more, in tudi ne bo spreminjal Slovenije, v političnem, gospodarskem ali vrednostnem smislu, namesto nas. To je resnično samo naša pravica in tudi dolžnost.

    • Ah, daj no. Prav patetično je tole rasno “čistunstvo” pri nekaterih “slovencih”. Teli smetarji, rudarji, gradbeni delavci, ti so vam nevarnost.
      Res je sicer da se tem ljudem pod SDSom obetajo najbrž slabši časi, če sodimo recimo po ZUJFu in pokojninah, kar je ustavno sodišče zavrnilo. Ne vem pa če vam to kaj pomeni. Tako kot izbrisani, kjer vam tudi EU sodba nič ne pomeni.
      Skratka, hlapčevska ljudomrznost vas precej daje. To pa so vode, kjer komunisti plavajo kot lososi. Kar naprej tako, če hočete uničevati Slovenijo.

      • Ah, daj no Zdravko! Prav patetično je tole tvoje nabijanje glede rasnega “čistunstva” pri nekaterih “slovencih”. Naj te raje glava boli zaradi naših, slovenskih razvajenčkov, ki so raje brezposelni, kot pa da bi se oprijeli dela kot smetarji, rudarji in gradbeni delavci. Nevarnost so nam trenirkarji, ki ob vsakih volitvah prilezejo na plano in odločajo namesto lenih nevolilcev!!!

        • Ne mislim sploh razpravljat. Malodušno in bedno. Ti bi živel v lastni državi? Ti lahko živiš samo na lastnem Golem otoku.

  6. Skratka, raznorazni Zidarji vam odnašajo milijone in milijarde, vam so pa problem bosonogi bosanci. Sram vas je lahko.

  7. Hvala, Urška Makovec!

    Vesoljsko branje!

    Branje, ki te zapelje v sanjsko medgalaktično karantansko futuristično Slovenijo, obljubljeno deželo polno človečanskih dobrin, žuborečih duhov, prelestnih življenskosti ter nabitih hotenj za druge v neizbežni prežetosti z eno samo Ljubeznijo brez sence dvoma v biblično postavo in v lastne zakone pri spoštovanju dragotinjsko izkušenjskih postav svojih dedov in babic.

    Slovencem čez Atlantik, ki so preživeli, ohranili in obogatili slovenski biti pa bi rad rekel tole :

    Slovenci v Argentini ste resnično slovensko gorčično seme, ki klije iz solz in iz krvi mučencev, ki so ostali tukaj in naravnost iz vas, ki ste se zatekli v Argentinski življenski bivak preživetja .

    Napaja in polni rezervni slovenski b i t i in ta bo neminovno napajal in pomagal v napajanju naboja slovenskega zdravorazumskega prvinskega tisočletnega karmičnoenergijskega in siceršnjega duha v navezi s Sv.Duhom in v dnevni povezavi z realnim bivanjskim svetom svetih Angelov zavetnikov in zaveznikov za nas vse, kar nas je ostalo zvestih, da lahko pričujemo hlastajočim, hitroživežim, površnim, komotnim, naglušnim, zaspanim in utopičnim bratom in sestram.
    Tudi kajnovskim žlehnobam, požrtnežem, sanjačem brezdelja
    izkoriščevalcem, dežurnim dušebrižnikom, akcionerjem na vpoklic, tudi lažnim prerokom, koritarjem in drobtinarjem, če le imajo pet minut časa.Če nas marajo, seveda, poslušat.

    Zdaj pa je čas hudega napredovanja.
    Čas garanja in čas čakanja na premik iz nule.

    Mislili smo, da bodo spoštljivi demokrati, sopotniki, narodnjaki, svobodnjaki.

    Pa so postali oholi lastniki, menedžerji, sodnice in stečajni upravitelji, lobisti, tajkuni ,civilnodružbeniki,
    svetovalci in zamegljevalci, specialni novinarji brez šole, varnostniki, itd. Skratka sesalci, požeruhi, odiralci, turbokapitalisti, aferaši, kvazisocialci, javnomnenjski kolporterji in plačanci vseh vrst.

    Iz vse te mezge so oživili partizanstvo po meri sodobnega človeka s triglavko, sa crvenom zvijezdom sa srpom i čekićem plus slovenačka zastavica ter pordečili veterane, lovce, ribiče, socialna gibanja, dušebrižništvo, planinarje in čebelarje ter gasilce.

    ONE DRUGE, torej nas, ki so nas zbrcali na margino, na zunanjo krožnico s katere te frcnejo, ko jim zapaše, pa so zacahnali z novo Davidovo zvezdo XI.stoletja, nas naredili z dekretom iz predsedniških dvorov za bedake in drugo kasto, ki bi jo bilo treba poklati že 1945.
    Naredili so si nove sezname za deportacije, za šikaniranje in za odstrel.Napisali in povedali so, za Božič 2013, da so spucali in namazali šnelfajerce ter šarce in spakirali patrone ter, da imajo jurišne trojke, čete pripravljene na vsakršnji horuk in borbo.

    Naredili so nam čase, ko je baraba poštenjak, ko je poštenjak v arestu, ko se največji tatovi in barabe sončijo na svetlem soncu in, ko reveži in poslušni tonejo v blatih močvirja osvodilnih front, zastonjkarskih sindikatov, lažnih revolucionarjev, zaslužnih biričev in valpetov, sploh pa se oplajajo v smrdljivi nostalgiji
    rdečezvezdnih lažnih časov in sploh virtualnosti bratimljenja in edinosti v soju enega dneva mladosti in ene ozimnice sestavljene iz artiklov v žaklih z zeljem, fižolom in par konzerv ali piksen kompota.

    Zdaj pa smo v časih, na žalost, ko, na primer, čakamo, kaj bo odgovoril najslavnejši in najvišji Argentinec, prvi škof Rima, naš Frančišek enaindvajsetega in marker nadaljnih stoletij, najslavnejši med plonkarji in plagiatorji pod Triglavom, tovarišici Bandjerarosa
    Bratusek.

    Babnica je zašpecala našega cerkvenega upravika, škofa Glavana. Notri-doli v Rim je bojda pisala “žaljenje”, ker se škof vtika v politko!
    Človek ne bi verjel, da je tako votloglavstvo mogoče!

    Inteligenca in čustvena inteligenca naših boljševiških opranoglavcev je pa res fundamentalno blesava.

    Pokorno pa javljam tole ocvirkovko:

    Če bi tuzemski Slovenistanci pomešani med Slovence skupaj živeli v zgoraj opisani mistično-tantrično nirvanski Sloveniji, vsepolni medgalaktične Ljubezni v totalni turboizpolnjenosti duha, bi vsi kandidati strank, nastopajoč v volilni kampaniji v en sam glas zatuliti
    Cincamarinca predsedniku Pahorju, DZ in svetu : N E !

    NE KANDIDIRAMO! NE BO VOLITEV !
    NE GREMO SE, KER SE NAŠEMU KAMERADU, SODELAVCU, SOČLOVEKU GODI STRAŠANSKA KRIVICA,DA PO KRIVICI GNIJE V ARESTU!

    SPRAVITE GA V SVOBODO TAKOJ!

    PROCESIRAJTE TAKOJ VSE; KI SO MU PATRIJO NAKUHALI!

    Potem, bi bile volitve.
    Ljudje bi razumeli in sprejeli velikansko sporočilo.
    Potem bi bilo vsakršne krize hitro konec!
    V Sloveniji bi bilo lepo.Vrhunsko.

    Tako pa je vse iluzija in mali belcebub iz Murgeldorfa se reži na ves gobec in tavariš Stalinski Golobović se hihita
    v svoje kmetske dolgoprste ročice na kavču poleg njega.

    Vsaki dan kličeta Mira Chaveza Cerarja, da umirjeno, dobrovoljno in smehljajoč citira preizkušene praznoglavske pravljice v mikrofone Hanzi TV za bebaste srečne in polsrečne Butalce in neumne naivneže cankarjevskih nočnih mor, dokler ne pride premierska zmaga!

    SODOMA & GOMORA PRESS.Amen.

    • Ja, nekaj pa je še ljudi, ki imajo razum in srce na pravem mestu ! Sinoči sem gledal in poslušal Možinovo reportažo iz Bariločeja in kaj sem si rekel? : Argentina je za nas tukaj, ki nas ta režim tukaj žali od jutra do večera (zaenkrat nas žali, razen dveh junakov osamosvojitve, ki sta v zaporu , kaj še bo , ne vemo…), pravzaprav “obljubljena dežela”, ker so tam naši rojaki…normalni Slovenci ! Sicer pa se strinjam z vašimi domoljubnimi in političnimi pogledi…
      No, Pavel in “zdravko” in podobni mislijo drugače…Oni so tukaj kontent…

      • Ne razumem te kaj hočeš povedati in kam me hočeš spredalčkati.

        A zgolj zato, ker nisem navijač, sem pa po drugi strani bolj desen od tebe, zgolj zato sem udbovec ali kaj?
        Vi JJ navijači pa greste res predaleč. Delate tako škodo kot prostaki iz ulice, ki jih kupi UDBA, da škodujejo desnici in SDS.

      • Tudi jaz ne razumem. V čem sva kontent?
        Gringo, zgoraj, je sam napeljal na problem razvajenčkov, ki nočejo delati, a v naslednji sapi pa vidi grožnjo v trenirkarjih?! Pametnemu dovolj.
        Se pa mora nehati ta splošni spopad hlapcev z berači. To je taka sramota, da ni za omenjat.
        Cerkljamo Kardelja še danes. Še danes nihče ne dvigne glasu, da je vse kar je učil bila prevara. In učil je veliko.
        Tam tista vsa iz nekega drugega članka je “pri Kidričevem”?! Še dandanašnji “pri Kidričevem”. V Velenju je menda še danes Titov spomenik sredi mesta. V Ljubljani imamo še vedno največji spomenik revoluciji na Balkanu.
        In vas je strah trenirkarjev? Strah naj vas bo “slovencev”!

  8. Janša je največji heroj in domoljub vseh časov.Takšnega slovenija še ni imela in je vprašanje če ga kdaj še bo.

Comments are closed.