Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade

2
294
Foto: Novi glas.
Foto: Novi glas.

Ko bi vladanje le bilo nekoliko lažje … Minilo je komaj približno pol leta od imenovanja Cerarjeve vlade, pa se koalicija že drobi. Razumljivo bi bilo, ko bi se kopja na Cerarjevem hrbtu lomila zaradi vsebinskih nestrinjanj med posameznimi članicami vlade. Ko bi to le bilo… a ne, težave in afere skačejo na dan same od sebe, ne da bi bilo pri tem potrebno drezati v osje gnezdo usklajevanj med strankami in interesnimi skupinami. Ministri, državni sekretarji, tesni vladni sodelavci… vsakemu se nekaj najde.

Zloraba etike

Najbolj problematično je v celotni zgodbi to, da si je Stranka modrega centra, kot so po novem poimenovali Stranko Mira Cerarja (SMC), vseskozi polnila usta z etiko in visokimi moralnimi standardi. Stranka je nastala šest tednov pred volitvami, ljudje so jo množično volili, ker je bila stranka “noeomadeževancev”. Tako jo je predstavljal zdajšnji premier. In to je bila strategija, ki je v doto prinesla 36 odstotkov na volitvah. A jasno je bilo že od začetka, da je ta strategija kratkoročna. Posebej še zato, ker SMC vsebinskega programa ni imela (kako pa naj bi ga sploh oblikovala v samih šestih tednih): Cerar je pred volitvami slovenskim državljanom serviral neka splošna načela, vse skupaj pa je “premazal” z izrazito retoriko nepodkupljivosti in visoke moralne drže. Ker je bil politični novinec, mu seveda javnost ni mogla nič očitati. Tudi tisti očitki, ki so prišli na dan (začenši s Cerarjevimi honorarji), pa v medijski krajini takrat niso odjeknili.

Jasno je, da je Cerar pred volitvami stavil na karto etike. To je bila zmagovita karta. Kako naj bi bilo drugače? V Sloveniji se je s pomočjo različnih marketinških spinov uveljavila med volivci podoba idealnega politika, ki je moral biti “neomadeževan”, moral je biti “nov obraz”, moral je biti “etično neoporečen”. Cerar je seveda zajahal ta val… in na volitvah zmagal brez večjih težav. Ob tem pa ni upošteval dejstva, da je vihranje zastave visoke morale za politika bumerang. Dokler si politični novinec, je to v redu, ker je tvoja kartoteka bolj ali manj “prazna”… in Cerar je kot politični novinec postal predsednik vlade. Ohranjanje “brezmadežnosti” pa je v trenutku, ko je stopil na politični parket, postala njegova mora: vsaka kršitev samorazglašene etike je hud udarec za verodostojnost politika.

Vse Cerarjeve nedoslednosti

Jasno je, da je bila drža, ki jo je Cerar napovedoval v predvolilni kampanji, utopija. In samo vprašanje časa je bilo, kdaj se mu bo vse to vrnilo kot bumerang. In glej… pa smo tu. Cerar je danes v precejšnji godlji, stanje je precej slabše od tega, kar bi lahko pričakovali. Aferam ni videti konca, Cerar pa v različnih pristopih k posameznemu škandalu kaže svojo dvoličnost. Poglejmo samo nekaj glavnih.

Še pred izglasovanjem zaupnice novi vladi so mediji razkrili, kako sta tesna Cerarjeva sodelavca Erik Kopač in Aleksandar Kešeljević (kot nadzornika v prevzemniškem podjetju Infond holding 3) bila soudeležena pri izčrpavanju uspešnega šempetrskega podjetja Iskra Avtoelektrika. Oba sta kljub temu ohranila svoje mesto. Konec septembra lani se je poslovil državni sekretar na ministrstvu za okolje Jure Leben, ker je javnost zavajal, da ima magisterij. Oktobra je odstopil gospodarski minister Jožef Petrovič zaradi ugotovitev Agencije za varstvo konkurence, da je v imenu svojega podjetja DZS pri podpisovanju pogodb z javno upravo kršil zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Njegov nesojeni naslednik Gojko Koprivec se je sprejeti kandidaturi za ministra takoj odpovedal iz nepojasnjenih razlogov. Pred nekaj tedni je vrhovno sodišče odpravilo poročilo o premoženjskem stanju Janeza Janše, ki ga je kot predsednik Komisije za preprečevanje korupcije podpisal zdajšnji pravosodni minister Goran Klemenčič, ker da je poročilo kršilo ustavna načela. Cerar je kljub temu svojemu ministru izrekel polno zaupanje. V začetku marca je javnost razburila afera s profesorskimi honorarji: nekdanja ministrica za šolstvo Stanka Setnikar Cankar je odstopila, Dušanu Mramorju je Cerar dal drugo priložnost. V afero z visokimi honorarji je bil vpleten tudi sam Cerar. Zadnji od škandalov je tisti v zvezi z ministrom Vebrom, ki je vojaški obveščevalni službi naročil, naj budno spremlja postopke privatizacije Telekoma. A tudi v tem primeru jo bo Veber najbrž odnesel brez hujših posledic. No, kje so vsa moralna načela in kje je etika, o kateri je Cerar tako izrazito pridigal? Njeno mesto so iz meseca v mesec vse bolj začela prevzemati dvojna merila in mižanje na eno oko (ali kar na obe hkrati).

Kratka klop

Nedoslednosti Cerarjeve vlade izhajajo vsekakor iz dveh dejavnikov. Prvega smo pojasnili in nakazali že v gornjih vrsticah: zloraba pojma etika (in vsega, kar se za tem skriva) nosi za sabo uničujoče učinke, ko se ugotavljajo nedoslednosti in razvade tistih, ki o etiki pridigajo. Tukaj pa je, ko govorimo o Cerarjevi vladi, še drug dejavnik, ki ga je zdajšnji premier ocenjeval kot dodano vrednost pred volitvami.

Kar je premier prodajal kot nove obraze, danes dojemamo kot politična neizkušenost. Tudi tukaj gre za osnovno vprašanje, ki smo ga že večkrat postavili: kako lahko izvršno oblast prevzame stranka, ki je nastala 6 tednov pred volitvami? Kje bo našla ustrezne kadre? Kako bo v političnem oceanu plavala sredi kopice morskih psov, ki so poosebitve za lobistične interese? Kljub temu, da se je v Sloveniji že zdavnaj uveljavila drugačna logika, novi obrazi niso nujno sinonim za kakovostno ekipo. Cerarjeva vlada je dokazala nasprotno: z novimi obrazi je na političnem odru nova samo neizkušenost, razvade so se pa ohranile. Skratka, poleg afer, ki smo jih našteli, je v ekipi Mira Cerarja vse bolj mogoče zaznati učinek “kratke klopi”. Stranka nima dovolj kvalificiranih kadrov, da bi lahko opravljala vse predpisane naloge izvršne oblasti. Ne gre tukaj samo za stolčke ministrov, niti samo za državne sekretarje. Gre za pomanjkanje širšega izbora ljudi, ki bi lahko udejanjali sektorske politike, kot si jih je zamislila vlada. Primer tega pomanjkanja se kaže na primer v ponesrečenem poskusu iskanja novih nadzornikov za Slovenski državni holding (SDH), organ, ki upravlja z 11 milijardami evrov slovenskega državnega premoženja. Seznam, ki ga je predlagal finančni minister Dušan Mramor, so zrušili koalicijski partnerji (in ne opozicija ali vladi nenaklonjene sile): samemu seznamu so očitali, da je nastal prav na podlagi pritiskov zunanjih lobijev. Isto velja za seznam neizvršnih direktorjev v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabi banki, ki upravlja z dolgovi številnih pomembnih slovenskih podjetij: v tem primeru so bili sicer novi neizvršni direktorji imenovani, a tudi tokrat so imenovanje spremljali številni notranji spori in napetosti v vladnih vrstah.

Objektivno je Cerarjeva stranka zaradi vsega tega danes šibka. Njeno sklicevanje na etiko in visoko moralno držo pa ima z vsako afero učinek detonatorja, ki je tik pred tem, da sproži močan in uničujoč pok. Saj je znano: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.

2 KOMENTARJI

  1. Sama vidim le nadaljevanje prejšnje politike, ki jo poznamo zadnjih nekaj več kot dvajset let.
    Z rahlo spremembo, in to da se etika in morala upošteva le v okviru novega, modernega odnosa do sveta, kjer se ne upošteva zgodovinskih dejavnikov.
    Če bi se jih, bi na vse nas imelo to tolikšen vpliv, da bi se šele s tem spremenili v boljšo oz. pravičnejšo družbo.

  2. Neverjetni so!

    On in vsi iz istopolnega pola rdečega Novega razreda so neverjetni optimisti.
    Navidezni optimisti; pazite, prosim.

    Žene jih optimistični, preroški in paradigmatski naivno samouničevalni navidezni optimizem.

    Oprostite, mislite, da je to Sanjaštvo?
    Ne.
    Sanjaštvo je generično deviško pozitivistično in ne dela škode ter destrukcije.

    Pri njih je vse fikcija.
    Želje in nameni in cilji so jim totalno fiktivni.
    Ko jim cilj zažari pred očmi, so kot otrok, ki ne more do svoje igračke.Vse bi dal, da bi jo dobil.Joka, tuli, se meče ob tla in besni v nemoči in v neobvladovanju.Nedosegljiva igrača mu je sveta.

    Sredstva, metode in strategija za doseganje ciljev so
    brezkompromisni, surovi, ognjeviti, borbeni in protičloveški, protinaravni ter destrukcijski.

    Spominjajte se euforičnih vstajniško revolucionarnih gibanj v carski Rusiji, kako so z zanosom obračunale s krivičniško oholostjo nadute in okostenele ruske carskosti.

    Ko je Lenin dosegel svoje in se postavil na svoj rdečeboljševiški krvavi tron, ni vedel kako vladati z utopičnimi idejami. Sanjalo se mu ni kako združiti revolucijsko ubijalskost Černiševskega z ustvarjalno ekonomijo in gospodarjenjem Marksa in Engelsa.

    Izpel se je zanos revolucionarnih narodnih množic, ki so
    vrgle carizem za svoje boljše življenje.Elitna vojska Kronštadtskih mornarjev je uvidela, kako je Lenin izdal
    gibanje za boljše življenje in ga zasukal v vladavino krvave elite Novega boljševiškega razreda in se uprl.
    Sicer opravilno slabo sposobna, pač pa krvava Rdeča armada jih je pregazila in pobila, v bistvu, cvet Boljševikov.
    Torej: z vsemi sredstvi in na vsak način ostati na oblasti
    in terorizirati množice, ki so Lenina izstrelile na oblast.

    Kaj pa ima to zveze z zapisom zgoraj!?

    Zmagal je z pripravljenimi gesli o kulturi življenja, o etiki in o morali; skratka, zdaj bomo MI to delali drugače!
    “Slišal je klic vpijočih v puščavi, ki so si dali vzeti vrednote!”
    Vladajoča paradržava Stricev, udbe, lobijev in tatov vseh vrst mu je naredila stranko, volilno kampanijo.
    Naredili so mu zmago na volitvah! Lutkovno gledališče!
    Edinega nasprotnika, Janšo so mu strpali s poti v arest!

    Ko se je vsedel na rdeči tron, ni vedel kaj bi…z vladanjem!

    In kaj dela SMC ?

    Dela Vlado, ki bi naj vladala.
    Pa nima pravih ljudi.
    Ima pa idejo, reklamno, predvolilno, ki so jim jo naredili!
    ILUZIJO IMAJO.
    Pa ima ljudi, ki jim prihajajo na dan zelo etične afere!
    Pa ima ljudi, ki nimajo izobrazbe, pa ne znajo jezikov, pa nimajo izkušenj, pa delajo nove in nove afere…

    Vodi ga taka zagnanost, da spreminja rojstno ime SMC v
    nekaj bolj spodobnega, še bolj etičnega, bolj moralnega, bolj naprednega in bolj modrijanskega…NE MOREŠ VERJETI!

    ILUZIJA, HIŠA NA PESKU, JE REKEL JANŠA ZADAJ ZA DZ, KO SO GA IZPUSTILI IZ KEHE NA ZASEDANJE DZ!

    Ja, Janša, dobro ve, kje bo končalo najnovejše izdanje kučanskega Novega razreda !
    Peščena rdečuhasta hiša SMC , kot peščeni grad na peščeni plaži!

    Koliko ljudskega, narodovega denarja za iluzije kučanskega Novega razreda in njegove tatinske bogatine F21
    ter medijske mogule ter vso rdečuhasto civilno družbo v pelc montelnih??????
    Koliko izseljenih mladih družin v Avstrijo, v Avstralijo še…?
    Koliko pufov?
    Kolikšen znesek novorojencu/novorojenki v zibel še ?

    15.000 Eur, 20.000Eur – REALNE Rdeče Sojenice in Rojenice
    niso iluzijo, pač pa trpka kazen slepemu in butastemu narodu in njegovim novorojencem, ki prihajajo !

    Samo, narodu pa ne kapne!
    ———————————————————

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite