Avtor: Peter Frankl. Vir: Finance. Rakava rana pri nas je ultralevičarstvo, ki brani nezaslužene rente.
Kakšna je razlika med Janšo in Jankovićem, če oba kradeta? Kakšna je sploh razlika med levico in desnico?
Levica ima v Sloveniji izjemno trden temelj, celo pretežen del desnice je lev, liberalne misli, usmerjene k svobodi, osebni odgovornosti in trgu je zgolj za ščepec. Pa tudi levice, ki bi bila sodobna socialna demokracija v slogu zdaj že legendarnega reformističnega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ni, tako rekoč vsa levica in precejšen del desnice sta še najbolj podobna nemški ultralevičarski stranki »Die Linke«. Pa celo ta je morda malo preveč desna za večino naših mnenjskih voditeljev, ki so zelo podobni južnoameriškim (ultra)levičarjem, vse od Castra, Chaveza in Moralesa, v bistvu pa ta »rdeča buržoazija« z levičarsko retoriko in drugimi sredstvi brani svoje nezaslužene privilegije oziroma rente in meni, da ji oblast preprosto pripada. Naše levičarje in precejšen del desničarjev loči predvsem, da prvi, braneč svoj status, prisegajo na zvezdo, so odločno proti cerkvi in malikujejo Kučanove, drugi pa zvezdo, logično, preganjajo, cerkvi so naklonjeni in obožujejo Janeza Janšo. Kje so tu svoboda, poštenje, trg in osebna odgovornost, kar gre vštric z nižjimi davki? Pri nas preganjamo »neoliberalizem«, a sploh ne vemo, kaj to je in ga Slovenija še nikoli ni okusila, karkoli naj bi že bil.
Ko slovenski levičar zasliši, da v Franciji niso dovoljena muslimanska pregrinjala burke, takoj pomisli na kršitev človekovih pravic. Seveda pa goreče pozdravi recept francoskega predsednika Hollanda, ki bi, če mu tega – vsaj začasno – ne bi prepovedalo tamkajšnje ustavno sodišče, obdavčil bogate s 75-odstotno stopnjo. Kaj bi taka obdavčitev pomenila za pešajočo francosko ekonomijo, kjer je logika v nekaterih pogledih marsikje podobna slovenski, slovenski levičar ne pomisli, kajti ve samo to, da denar preprosto mora biti! Taisti slovenski levičar, ki pozdravlja francosko logiko pregona bogatih, a se mu zdi sporen pregon burk, francosko precej strogo ločitev države od cerkve v Sloveniji pojmuje tako, da je treba slovensko katoliško cerkev (ki, bodimo iskreni, res ima na glavi veliko masla) tako rekoč izobčiti iz javnega življenja. Pred nedavnim sem se pogovarjal z izobraženo mlado damo, ki se ji zdi nepojmljivo, da v nekaterih hrvaških bolnišnicah delajo nune. Ne razumem, kaj je pri tem spornega, če v bolnišnici dela nuna, tudi če je zdravstvena ustanova državna. Pa kje naj delajo nune, če ne v bolnišnici? V nočnem baru?
Res je neprimerno, neokusno in nespametno to, da Janševi del dogajanja ob demonstracijah označujejo kot vstajo levih zombijev. To je neokusno. A dejstvo je, da imajo vstaje predvsem levičarski značaj. Logično. Ni pa logično to, da je radikalno levičarstvo prevladujoča miselnost velike večine mnenjskih voditeljev. Normalno je, da so mladina, mediji, šolstvo, kultura ali ves javni sektor bolj levi kot desni, a pri tem, kar se dogaja pri nas, ne gre za to tenko ločnico med levim in desnim, ki je značilna za razvito Evropo, pri nas gre za levi radikalizem (ta lahko izhaja tudi iz SDS).
Sam pričakujem, da je recimo revija Mladina precej leva. Ko pa v medijih, ki naj bi bili za večino ljudi, tako za mesto kot vas, najdeš ogromno prispevkov, ki so videti, kot da jih je napisal sam Che Guevara, se res lahko vprašaš, kaj je z nami. No, uredniki potem objavijo še tekst kakega cerkvenega dostojanstvenika, da bi bili videti uravnoteženi. In kot antipod imamo potem še desne medije, ki so po miselnosti v bistvu levi, le da prisegajo na Janšo.
Šolstvo, ki ne razširja podjetnosti, ne razume, kaj je svoboda, in nima pojma, kaj pomeni lastna odgovornost do sebe in drugih, ter predvsem malikuje zgodovinske in osebnostne simbole, je rakava rana naše družbe. Dokler bo velika večina vrednot, ki jih goji »elita« naše države, izrazito bolj leva, kot je ta denimo v Skandinaviji, se nam ne bo pisalo dobro, še posebej v kriznih časih ne.
Vir: Finance
