Kdo služi s Postojnsko jamo?

16

postojnska jama»Postojnska jama je gotovo najbolj znana turistična jama na svetu. Je največja turistična znamenitost Slovenije in eden največjih kraških spomenikov sveta.« To piše na spletni stani Postojnske jame.

Naravne znamenitosti so lahko zelo dobičkonosne. Za mesto pri teh koritih se prerivajo mnogoteri, ki bi jim v mojih mladih letih rekli »grebatorji«. Kako je torej s Postojnsko jamo, ki je včasih Postojnčanom zagotavljala precejšen kos kruha?

Prejšnji teden se je odvila zanimiva zgodba ali bolje farsa okrog sklica pa preklica skupščine Postojnske jame. Na skupščini naj bi sklepali o uvedbi revizije v Postojnski jami. Ker se že dolgo govori, da Batagelj s Postojnsko jamo služi le sebi in svoji družini, Postojnčani pa od tega svetovno znanega bisera nimamo nič. Vizije, da bo celotno prebivalstvo občine živelo samo od Postojnske jame, ni več. Kljub temu še obstajajo trditve, da bi uspešni gospodarstveniki znali iz Postojnske jame napraviti zelo učinkovito zgodbo o poslovnem uspehu. Narava je poskrbela za osnovno sredstvo«, vse, kar bi moral uspešen menedžer storiti je, da s pravo izbiro resursov to sredstvo upravlja v dobro vseh ljudi. Vseh, ne le sebe.

V kolikor bi bili nameni lastnika in upravitelja Postojnske jame iskreni, bi se v tem času, od kar jo vodi, postojnski turizem razcvetel. Postal bi vodilna panoga ne le v občini ampak v celotni regiji. Batagelj je nekaj let nazaj sveto zatrjeval, da bo povezal slovenske turistične delavce v verigo, da si bodo turiste podajali. Turist naj bi bil na trenutni destinaciji že načrtno usmerjen k naslednjemu turističnemu ponudniku. A od Batageljevih besed se ni uresničilo nič. Še več – lokalni gostinci, ki so včasih lahko na račun obiskovalcev Postojnske jame prodali kakšno kavo, joto ali posteljo več, so sedaj iz te Batageljeve igre popolnoma izločeni. O tem si seveda upajo pisati redki, saj je očitno Batageljev vpliv na politiko in obstoj marsikoga v Postojni velik. Na to kaže tudi trenutna farsa s sklicem in preklicem skupščine. Direktor družbe Postojna turizem Kocman je sklical, nato pa na zahtevo postojnskega občinskega sveta preklical skupščino in odstopil. Je bil to le eleganten umik iz družbe, ki je pred likvidacijo?

Ko se je Postojnska jama lastninila, je bil glavni argument pri prodaji ta, da mora ostati v rokah domačina, češ da tujec ne bi skrbel za dobrobit prebivalcev. Kot da tujec lahko naše podzemlje naloži na vlak in ga odpelje domov. No, Postojnska jama je v rokah domačina, a domačini od tega nimamo nič več, kot bi imeli, če bi bila v rokah tujca. Delovna mesta se namreč delijo po sistemu nepotizma in sistemu, kdor ni z nami, je proti nam. Seveda je vse to zakonsko sprejemljivo, a tudi to je še en primer, da kar je v skladu z zakonom, ni nujno v skladu z etiko in moralo. Večkrat je slišati, da je za učinkovitost potrebno narediti odločne reze, odpustiti nesposobne delavce, ukiniti neučinkovite oddelke. Vse to je res, a trdim, da je vedno potrebno najprej pogledati na človeka. Trdim, da ga ni človeka pod tem soncem, ki se ga ne bi dalo s pravim načinom motivirati za delo. A to seveda potrebuje drugačen pristop do dela, od menedžerja zahteva, da procese pogleda ne le skozi vidik ozkega finančnega zasebnega interesa, ampak skozi prizmo skrbi za dobrobit čim več ljudi. Predvsem za to, ker v tem primeru ta lastnik ne upravlja izključno z lastnim premoženjem, ampak s premoženjem, ki je last ljudi. Naravna znamenitost pač ne more biti last ene družine!

Kaj vse je torej skrito za igro sklica in preklica skupščine Postojnska jama? Ali vprašano drugače – kdo vse se namaka v umazani vodi, ki sedaj smrdi že zelo daleč? Koliko od postojnskih politikov in vplivnežev mora o vsem tem molčati?

Bo zanimivo videti…

16 KOMENTARJI

  1. “Postojnčani pa od tega svetovno znanega bisera nimamo nič”

    če berem pravo uredbo:
    http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/ohranjanje_narave/raba_naravnih_vrednot_postojnska_jama_precisceno.pdf

    znaša dajatev, ki jo letno plačuje jama, med 1,7 in 3mio € (vezano na število prodanih vstopnic).
    batagel je promet precej dvignil, zato se je tudi dajatev precej dvignila.

    od te dobi 40% država, 60% občina direkt (keš).
    tudi državni delež lahko (skupaj s pivko) skoraj v celoti dobi (97,5% od 40%), če ga vloži v infrastrukturo, varovanje okolja (dovolj široko področje, da se da porabit).

    proračun postojne je cca. 20 mio.

    torej recimo 10% dobimo postojnčani, ne da bi za to mignili s prstom.

    veliko ali malo? zna kdo bolje? bila je priložnost, zakaj ni kupil?

    seveda bi bilo dobro zgodbo še razširit, vendar prav za to nalogo imamo specializirane ‘mehke’ enote (začenši z rra, pa občina ima en zavod za ta namen, obstaja nek ‘zeleni kras’).

    kaj so doslej naredile te? zdi se mi, da čakale, da batagel naredi, one pa dajo izjavo za medije …

  2. Tej gospe Vadnjalovi bi lahko Časnik odpovedal objavo člankov. Neverjeten socialistični cinizem vre iz celega članka.
    Batagelj je vendar iz Postojnske jame naredil turistično oazo. Če drugi gostinci niso sposobni prodat kave turistu, ki pride pogledat jamo, to ni Batageljev problem. Gospa bi rada, da Batagelj vodi turiste organizirano na kavo k sosedom.
    Postojnsko jamo bi sicer bilo prav, da jo upravlja država. Ampak videli smo kako je to šlo. Niti za polovico tega kar je danes. Zdaj pa zavistneži dvigujejo glave.
    Če gospe hodi narobe da tudi Batagelj zasluži, pa naj svojo suženjsko hudobijo obdrži zase.

  3. Eno samo bedno levičarsko natolcevanje proti Batagelju. Pljuvanje po tistih, ki so za kaj zaslužni, je postalo že pravi slovenski ljudski šport. Zato pa smo tam, kjer smo. In v čem je pravi problem Postojnčanov (in vseh Slovencev)? – Da imamo premalo batageljev, ljudi njegovega kova, delavnih, poštenih in pogumnih.

  4. Joj, kakšen neumen (ali pa namerno zloben) članek…
    malo več o tej temi tukaj, oz. google pomaga
    http://www.finance.si/8825652

    1. Takoj ko je kdo uspešen (kot Batagelj, in žal se to redko zgodi) se pojavijo mrhovinarji, ki so fovšljivi in bi radi svoj plen
    2. Pred Batageljem je jama v lasti tajkunskega Istrabenza (kao obkrožena z gostinčiči s kavo in joto in kakšnim jogijem) po socialistično stagnirala, nobenih vlaganj, minimalen trud za goste itd.itd.
    3. Batagelj je v jamo vložil veliko svojega denarja in povsem normalno je, da si ga bo enkrat hotel izplačati, ampak zaenkrat ni videti da bi kaj na veliko izčrpaval jamo, ampak paradoksalno to želi občina kljub temu da je že pokasirala 7,6M€ koncesijske dajatve
    4. Ko je bil razpis za koncesijo se je Batagelj prijavil kot bi se lahko vsak in dal svoj (!) denar na plano (domnevam da je bilo tako), če si še kdo upa kaj takega, naj se kar loti, npr. zanemarjena Lipica še čaka princa na belem konju
    5. Kot zasebni podjetnik lahko zaposli vsakega, ki ga hoče in mu zaupa (pa magari cigana ali Eskima ali invalida) in to ni “nepotizem” ampak normalno delovanje podjetnika, ki se mu gre samo za čimbolj uspešno delovanje firme. Verjetno ga. Irena Vadnjal tudi sama izbere frizerja ali mehanika, ali pač mogoče da delo vsem sosedom? Ali pa morajo sam gospod župan dovoliti koga se lahko zaposli?
    6. Predlagam uredniku, da tej zmedeni ženski ne objavlja več člankov, ne zaradi cenzure, ampak ker so pod kulturno in intelegenčno ravnijo portala. To bolj paše na kakšen Petanov Dnevnik ali pa raje v vaško čvekalnico.

  5. Predhodnim komentatorjem sporočilo, da se v demokratični svobodni deželi ljudem ne prelepi usta, če drugače razmišljajo kot je njim všeč. Meni je pa v načelu v redu, ne da bi dejanska razmerja konkretnega primera poznal, prav to, da gospa ne kleči pred privatnim interesom kapitala, ampak razmišlja kaj ima lokalno okolje, kaj ima ljudstvo od koncesije neke naravne znamenitosti. To je ultima ratio podeljevanja takšne koncesije in ne to, koliko bo g.B. obogatel z njo.

    Politiki prevečkrat klečijo pred ljudmi z denarjem in neformalno močjo in financerji kampanj oz. se korumpirajo. No, gospa Vadnjal pa kaže, da ni takega kova. In meni to, usajajte se kolikor hočete, ugaja.

    Prehodniku pa to, da zaenkrat Finance še nimajo statusa, kot ga je v srednjem veku imelo Sveto pismo. Časopis, ki recimo služi interesu velikih špekulantov s podrejenimi delnicami državno reševanih bank, bo moral še marsikaj skozi dati, da bo pri meni imel kakršnokoli kredibilnost.

    • Kaj ima ljudstvo od koncesije naj vpraša na občini. Tu pa je jasen napad na kapitalista Batagelja.
      Ne mislim braniti Batagelja. Toda to kar počne Vadnjalova je tisto čemur jaz rečem: hudobni (prostovoljni) suženj.

      • Ona je tam doma in najbrž kaj o zadevi ve, če o njej piše. Več kot dvomim, da počne iz hudobije.

        Sicer pa so ena stran dobički, ki jih ima kapitalist, ko neodvisno dela nek povsem svoj produkt, druga pa, ko gre za koncesijo. In celo koncesijo nad prodajanjem naravne znamenitosti.

        Navadno se, kot jaz razumem, koncesije v razvitem svetu določijo tako, da zadeva je lahko dobičkonosna, torej da ne potiska investitorja v rdeče številke, da pa obenem dobički niso enormni. Koncesija ni povsem isto kot povsem odprta tekma na prostem trgu. Omogoča večjo varnost, ki mora nositi s seboj tudi pripravljenost na deljenje dobrobiti, ki iz koncesije izhajajo.

        • Sej je plačal koncesijo. Kaj bi radi?
          Je morda premajhna? Še zlasti sedaj, ko stvari tečejo… Seveda.
          Jaz sem proti takim koncesijam sicer že v osnovi, ampak ko je enkrat tako, je tako. Ne moreš potem napadat človeka, ker je iz tega naredil biznis.
          To je suženjska mentaliteta!

        • Pri nas je žal koncesija ravno to. Država ima vse na kocesijo. Celo reševalne ekipe. Plačaš koncesijo na povožene pešce in jih voziš na urgenco… Ti bedaki so celo mislili narest mednarodni razpis za helikoptersko reševalno službo. Plačali bi pa najbrž po številu preživelih poškodovancev… Tako nori so naši politiki.

    • IFju:
      -ni treba prelepiti ust, je pa stvar uredništva ali določene avtorje ali članke objavlja ali pa ne (glede na politiko revije/portala), komentar pa lahko vsak objavi

      -“privatni interes kapitala”, dajmo že no odrasti iz socializma in poceni levičarskega populizma ala Mesec/Kordiš/Tomič, ravnokar se jim je sesula Venezuela, o dramatični razliki med S.Korejo (ki
      “skrbi za lokalno okolje” = prebivalci popasejo travo) in J.Korejo (kjer vladajo kruti “privatni interesi velekapitalizma in multinacionalk”) pa se lahko IF sam prepriča

      -lokalno okolje, to je občina Postojna, je do sedaj menda dobila skoraj 8M€ koncesnine, a to ni dovolj? Zakaj pa ravno Postojna toliko prihodka, bližnja Sežana pa npr. nič? Kje je tu pravica, v čem pa je npr. občan Postojne zaslužen za to da je v njegovi okolici jama? Koliko pa npr. občan Mojstrane dobi od znamenitosti Triglav?

      -Finance so trenutno eden najbolj uravnoteženih časopisov, ampak nikakor niso svete, seveda pa objavljajo različne članke in kakšni so tudi enostranski, ampak se ni treba pohujševati, google je vaš najboljši prijatelj, imamo tudi Ajpes, Supervizor itd. in dejstva glede koncesijsih dajatev in porasta obiska Postojne so dejstva in ne fikcije.

      In še to g. IF, mogoče Časnik ne bo najbolj primeren časopis za vas, kakšna Mladina, Dnevnik ali Delo bi bolj ustrezali socialističnim nostalgikom (sicer so pa ravno ujeli češkega navdušenca nad Marxom in socializmom in tovarištvom, ki je prostodušno hotel dvigniti 350M€ nekapitalističnega denarja v švicarski banki).

      PS. Ne branim Batagelja, lahko da ima tudi kaj masla na glavi, branim pa svobodo človeka v mišljenju in podjetništvu, zagovarjam zasebno pred državnim in alergičen sem nad slovensko fovšijo in jamranjem
      Howgh.

    • Jaz pa dejanske razmere konkretnega primera dobro poznam in lahko rečem, da je članek gospe Vadnjal eno samo fovšljivo nakladanje, čeprav sumim, da ji je to nekdo položil v njena usta.Sicer pa, povprašajte malo Postojnčane.

  6. Resnično, resnično povem vam: ni jasno, čigavi interesi se skrivajo za prostim spisom gospe Vadnjal; da za njenim pisanjem stojijo finančni in materialni apetiti nekoga, ki ni Marjan Batagelj, pa je popolnoma jasno.

    Irena Vadnjal obtožuje in obrekuje gospoda Batagelja kar tako, na počez, “…ker se že dolgo govori, da…” – ne da bi navedla eno samo samcato konkretno številko v povezavi z Batageljevim upravljanjem Postonjske jame!

    Po moji oceni gospa s svojim početjem zlorablja pojem ‘krščanske demokracije’, v kolikor še vedno tiči v stranki NSi.

  7. Je ravno prav svetlo, da vidi, kdor hoče. Je pa tudi ravno prav temno, da ne vidi, kdor noče. Kljub zgodovinskim eksperimentom, ko so narod razdelili na kapitalistični in socialistični del in lahko opazujemo razliko …

  8. Sramotno pisanje.

    Batagelj je znan podjetnik, ki se je sprl s pogoltnimi lokalnimi politiki, ki so od njega hoteli poleg dogovorjene koncesije še dobiček “zakonito” pobrati. Ker se jim je uprl, se začenja proti njemu plačana gonja.

    Zavistno socialistično nabijanje, ki je v sramoto NSI in že tako pretežno socialistično korumpirane “desnice”.

    Naj bo kritična do Batagelja, a z dokazi. Ne tako šank-udbovsko blatenje za katerega naj jo Batagelj kar toži. Koliko prostovoljnih socialističnih sužnjev Fritzla zganja tipična obnašanja (zavist, obrekovanje, sovraštvo, “pravičnost”, “solidarnost”,…) socialista.

Comments are closed.