Kdo se boji kompromisa?

Pod težo srdite razprave, psovk, mavric, podpisov in nepregledne gore elektronske pošte nasprotnikov novega družinskega zakonika in prijateljev Civilne iniciative za družino in pravice otrok, je Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve (MDDSZ) javnosti vrglo novo kost – kompromis.

V začetku tega tedna je namreč državna sekretarka Anja Kopač Mrak na MDDSZ predstavila predlog družinskega zakonika, ki uvaja dve poglavitni novosti. Prvič, istospolnim partnerjem bo posvojitev otroka dovoljena, a le, v kolikor bo eden od dvojice biološki starš. In drugič, istospolni partnerji bi lahko sklenili partnersko, ne pa tudi zakonske skupnosti. Zdi se sicer kot revolucija, a pri drugi točki bi dvojica v partnerski zvezi, po predlogu kompromisa, uživala prav vse pravice izhajajoče iz zakonske zveze razen pravico do posvojitve. Najspornejšega člena definicije družine, kompromis ne spreminja; družino tvori otrok z enim ali dvema staršema oziroma skrbnikoma.

Prvi odzivi strank so bili medli. Socialni Demokrati bodo po besedah vodje poslanske skupine, Dušana Kumra, podprli predlog le, če bo zanj glasovala večina v Državnem zboru (DZ). Torej, stranka z največjim številom mandatov v DZ, iz katere prihaja celo sam predsednik vlade in kopica ministrov; stranka, ki ji je vajeti v roke predala večina Slovenk in Slovencev, se bo pri tem vprašanju raje oprla na mnenje ostalih v parlamentu. Kakšna mehkužnost in preračunljivost! Podobno vsebinsko prazno stališče je zastopal predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki je s kompromisom le delno zadovoljen, a ga bo njegova stranka podprla, če mu bo naklonjena civilna družba. Ob danih razmerjih moči na slovenskem političnem odru je alternativni zakonik zmaga za nasprotnike, pa se tega sploh ne zavedajo. NSi ne sme zgubiti volilne baze in, jasno, ostro nasprotuje predlogu. “Novi predlog družinskega zakonika je še vedno nesprejemljiv, saj vsebuje redifinicijo družine. Nikakor ne smemo klasične družine izenačiti z istospolno skupnostjo,” so  zapisali v omenjeni stranki. Ljudmila&Co. pa so pozabili, da so 2009 v temeljni program stranke zapisali, da se zavzemajo »za družbo, ki temelji na načelu partnerstva, v kateri je porajajoče se konflikte in nesoglasja mogoče reševati na miren način in v duhu medsebojnega spoštovanja, kjer je pripravljenost za dialog in za prepoznavanje skupnih vrednot.” Med nasprotniki kompromisa se je znašla tudi LDS. Še vedno prisegajo na prvotni predlog. A v manifestu Katarinine stranke gre prebrati, da je potrebno “negovati dialog in uveljavljati pobude avtonomne civilne družbe, ki jo jemljemo kot neizčrpen vir inovacij.” Pa se dialog res neguje z brezkompromisnostjo?

Zavoljo miru bi lahko oni ali drugi kompromisni predlog družinskega zakonika enkrat že sprejeli. Primarna želja nasprotnikov prvotne verzije zakonika je bila, da preprečijo istospolnim partnerjem posvojitev otroka. Ker otroku starša istega spola ne moreta zagotoviti zadovoljive razvojne poti. To lahko razumem. 1:0 za nasprotnike! Problem ostaja še v definiciji družine, ki je zapisana v zakonu. V kolikor obvelja člen, da je družina otrok v skupnosti z dvema odraslima, ne glede na njun spol, so zagovorniki prvega zakonika izenačili na 1:1. In tak rezultat pomeni kompromis ali »sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih” kakor ga definira SSKJ. Dajmo naši!

Foto: SXC.hu