Kdo preprečuje ureditev prikritih grobišč? (VIDEO)

8
Foto: Mario Plešej.
Foto: Mario Plešej.

V ljubljanski Kazini so se v petek, 10. aprila 2015, na okrogli mizi zbrali nekateri člani Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, da bi javnost opozorili na nevzdržne razmere pri svojem delu. Če se stvari ob letošnji 70-letnici ene največjih tragedij v slovenski zgodovini ne bodo korenito premaknile, bodo komisijo protestno zapustili.

Delo komisije je onemogočeno

Dr. Mitja Ferenc je uvodoma predstavil postopek urejanja

Foto: Mario Plešej.
Foto: Mario Plešej.

prikritih grobišč, ki poteka od evidentiranja (zbere se okoli 30 različnih podatkov), do označitve in potrditve, da so v evidentiranem in označenem grobišču dejansko tudi posmrtni ostanki. Pavel Jamnik je dodal, da je komisija sprejela metodologijo dela pri urejanju prikritih grobišč, ki jo je potrdil slovenski Inštitut za sodno medicino in je prejela priznanja tudi v tujini, med drugim je bila pohvaljena na mednarodnem forenzičnem kongresu v Haagu. Tako Ferenc kot Jamnik sta poudarila, da se je tovrstno delo na prikritih grobiščih skoraj popolnoma ustavilo po odkritju Hude jame, ki je bila očitno za marsikoga v Sloveniji prehuda; tudi za državne organe, ki od takrat naprej komisiji z raznimi birokratskimi zapleti preprečujejo nadaljevanje dela. Do takrat je bilo evidentiranih preko 600 grobišč, največje je v protitankovskih jarkih na Teznem pri Mariboru, kjer naj bi po ocenah ležalo okoli 15 000 trupel.

Obstoječa zakonodaja je neustrezna

Foto: Mario Plešej.
Foto: Mario Plešej.

Dr. Mitja Ferenc je izpostavil, da zakon o vojnih grobiščih iz leta 2003 ni predvideva številnih postopkov, ki so sedaj potrebni pri urejanju grobišč; nedopustno za demokratično državo pa se mu zdi, da morajo po obstoječem zakonu stroške izkopa posmrtnih ostankov zunajsodno pobitih ljudi nositi njihovi svojci. Pavel Jamnik je zavrnil tiste, ki pravijo, da obstoječa zakonodaja vse ustrezno ureja in da jo je treba le izvajati. Po njegovem mnenju je v sedanjem zakonu beseda, ki bodisi vse zapre ali odpre, tj. beseda »lahko«, npr. lahko se izvede izkopavanje. Predsednik komisije dr. Jože Dežman je navedel konkretne primere, kako obstoječa zakonska ureditev ovira ureditev grobišč, npr. obtožil je ministrstvo za kulturo, da namerno preprečuje ureditev množičnega grobišča v Kamniški Bistrici, kjer so bili brez sodnega procesa takoj po vojni množično pobiti in zakopani številni črnogorski vojaki; v opuščenem rudniškem rovu Pečovnik blizu Laškega se ne more opraviti sondaža zasutega grobišča, ker pravna podlaga za to ne obstaja. Člani komisije so zato prepričani, da bi predlog zakona o prikritih vojnih grobiščih, ki ga je v zakonodajni postopek pred tremi dnevi vložila Nova Slovenija, katere predsednica Ljudmila Novak je bila prav tako prisotna na razpravi, rešil mnoge tehnične probleme pri urejanju grobišč. S tem bi po Jamnikovem mnenju komisiji omogočili nadaljevanje dela in dostojen pokop zakopanih trupel ter se tako postopoma dokopali do resnice o takratnih dogodkih. Sodni pregon storilcev pobojev, ki se je sicer do sedaj izkazal za popolnoma neuspešnega, pa je stvar kazenske zakonodaje in tega predlagani in obstoječi zakon o grobiščih ne urejata. Je pa še živih storilcev zmeraj manj.

Premik naprej ali sramota sedanjih generacij?

dezman
Foto: Mario Plešej.

Odnos do nepokopanih mrtvih ni stvar preteklosti, ampak prihodnosti, je poudaril dr. Jože Dežman in dodal, da smo na točki, ko se moramo odločiti za korak naprej. Metodologija dela komisije je po Jamnikovem mnenju dovolj dobra in ni potrebe po uvažanju praks iz tujine, npr. Španije, kot svetujejo nekateri. Bistvena sestavine te metodologije so arheološka načela in metode izkopavanja množičnih grobišč, ki so se izkazala kot najprimernejša, kar se tiče pietetnega odnosa do posmrtnih ostankov. Areholog mag. Draško Josipovič je včeraj nazorno predstavil dosedanja dela arheologov pri izkopavanjih prikirith grobišč. Čudi ga, da se »leva« opcija pritožuje, kadar se izkopava pobite vojake »desne« opcije. Navedel je primer, da so ob obnavljanju bolnice Franja našli okostje nekega partizana in so ga prav tako izkopali in dostojno pokopali pa se nihče ni pritoževal. Pavel Jamnik je poudaril, da danes vendarle ne sme več biti sporno, koga izkopavamo; izkopavamo in pokopavamo »ljudi«, njihovo ideološko-nazorsko pripadnost pa pustimo ob strani.

kazina
Foto: Mario Plešej.

 

Ob koncu javne razprave, ki jo je Socialna akademija organizirala skupaj s pobudo Resnica in sočutje 1945–2015 in Časnikom ter se je je udeležilo okoli 80 ljudi, je dr. Dežman vse pozval k nadaljevanju spravnega procesa, ki se je začel z »incidentom« Spomenke Hribar pred več kot 30 leti, ko je javno predlagala postavitev obeliska za vse po vojni pobite ljudi na slovenskih tleh. Po njegovem je sedaj čas, da strnemo sile, nadaljujemo z dialogom in tako pokažemo svojo odgovornost za izboljšanje demokracije v Sloveniji.

Večer se je zaključil s kratkim filmom o tej problematiki, ki sta ga Vid Planinc in Tadej Kern nedavno dokončala v okviru projekta SOS na Socialni akademiji.

Video produkcija: Socialna akademija.

8 KOMENTARJI

  1. Kdo to preprečuje? Tisti, ki niso človekoljubni!

    Je pa žalostno, da imajo nečlovekoljubni takšno moč, da preprečujejo uveljavitev človekoljubja v slovenski skupnosti, pa čeprav živimo v civilizirani Evropi.

    Kdo ima lažjo vest: Tisti, ki si prizadevamo za človekoljubje ali tisti, ki so proti njemu?!

  2. Franc Zabukošek

    12.4.2015
    11:07

    Spoštovani !
    Da opozorim na resnost problematike, prenašam komentar na odmev z okrogle mize o tej problematiki. Smisel vključevanja v te razprave naj bo kaj dobrega storiti in ne samo govoriti iz sebičnih spoznanj in tudi ravnanj.
    Torej treba je ustvariti sožitje narodnih različnosti v duhu katarze z vidnim opominom: Nikoli več tega. !

    Spoštovani !
    Lepo je dejstvo, da je bil dogodek zapažen v odmevih in poročilo o vsebini. Toda smisel pomembnega dogodka je v dejanskem videnju in slišanju izvedbe. Zadeva je bila preveč arheološko naravnana premalo pa zgodovinsko in politično smiselno. Lepa udeležba ljudi ni imela možnosti kaj povedati ali dopolniti. Predvsem pa ni bil nakazan pravi smisel odpiranja morišč in dokončno urejanje barbarskega pobijanja v smislu katarze, ki bi jo predstavljal muzej slovenskega genocida in katarze. Temu bi lahko služil veličasten spomenik na Teharjah, če bi se uredil in dopolnil v ta namen.
    Demokratična razprava bi morala nakazati takšen smisel, kajti : “quidquid agis, prudenter agas et respice finem”!. Torej, karkoli delaš delaj razumno in glej na konec ! Torej, da se razumemo, dosedanje delo komisije je pohvalno, toda je preveč v stilu “oneman” in strokovnjaško, na podlagi česar je izpadlo kot lobiranje za predlagan nov zakon v “oneman” stilu (partijsko političnem )!? Torej dobronamerni za skupno stvar naj stopijo skupaj in tako dorečejo zadevo od začetka do konca, ki pa ne bo konec, ampak začetek narodnega sožitja različnosti, ki bo izhajal iz sporočil muzeja slovenskega genocida in katarze: NIKOLI VEČ KAJ TAKEGA !!

  3. Slovenci, združimo svoje plemenito človekoljubje in zgradimo človekoljubno prihodnost zase in za naše zanamce¨!

  4. Tudi to je dejstvo, ki ne sme v pozabo:
    Po desetih letih spet venec in svečka v Kočevskem Rogu
    Kočevski Rog- Včeraj je minilo natančno deset let od spravne slovesnosti pri množičnem grobišču po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu, ko sta se predsednik države Milan Kučan In nadškof dr. Alojzij Šuštar skupaj poklonila mrtvim in povabila žive k spravi in sožitju. Ob obletnici so predsednik Kučan z ženo Štefko Kučan, dr. Spomenka Hribar, ki je pred desetimi leti dala pobudo, naj slovenska država priredi spravno slovesnost, kočevski župan Janko Veber, predstavniki vojske in peščica drugih, med katerimi ni bilo nobenega predstavnika ne cerkve ne vlade, položili venec In prižgali svečko. V javni izjavi je predsednik Kučan zapisal, da želi simbolično ponoviti svoje besede obžalovanja in obsodbe povojnih zunajsodnih pobojev, ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin. Samo na podlagi pietete do mrtvih sta mogoča spravno sožitje med živimi in strpnost v skupnem bivanju Ijudi različnih prepričanj drug z drugim, in ne drug proti drugemu, medtem ko politična zloraba preteklosti in mrtvih
    peljeta drugam, povzročata nove delitve In zbujata nova sovraštva, je med drugim v izjavi zapisal Milan Kučan. D. P.
    NEDELO, 29. JULIJ 2000

    • Spoštovani!
      Govorite o dejstvu, ki ne sme v pozabo, toda časovno ne poveste jasno o katerih dogodkih govorite.
      Osebe, ki jih omenjate pa pri tej stvari niso verodostojne, to kaže sedanje dogajanje za ureditev pobojev in morišč z pokopom na pietetni in civilizacijski način v duhu resnice in pravice.

  5. Zanimivo, da je nacionalna TV o isti tiskovni konferenci poročala popolno nasprotje vsebine tega članka, ki mu je zaradi izčpnosti in direktnega citiranja mnogo bolj verjeti. Kako je možno, da so nacionalki trdili, češ da komisija razglaša, kako da v zadnjih letih odpadajo razne ovire in da urejanje prikritih grobišč poteka vse bolje? Bizarno.

Comments are closed.