Kdo piše sodbo mladim?

24
284

mladi_brezposelniKakšnih 1.300 let pred Kristusom, ko so se skupaj z začetki Mojzesovega peteroknjižja oblikovali tudi prvi obrisi judovske verske, narodne in državne skupnosti, so bile vdove, tujci in sirote najbolj ranljive družbene skupine. O tem govori odlomek iz 2 Mz. Bog je dal Mojzesu navodila, kako naj z zakoni in predpisi zavaruje pravice vdov, tujcev in osirotelih. Te tri skupine, ki jih je Bog hotel zavarovati pred izkoriščanjem, se pogosto znajdejo v depriviligiranem položaju tudi danes.

A če bi Mojzesovo besedilo nastajalo danes, bi se na seznamu ranljivih družbenih skupin znašel še nekdo, in sicer mladi. Ken Robertson, britanski strokovnjak za sociologijo mladih, je v letu po izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize zapisal, da je za družbo dolgoročno uničujoče: 1. če se mladi ne morejo zaposliti, 2. če se mladi zaradi nezaposlenosti ne morejo osamosvojiti, 3. če mladi zato, ker nimajo rednih dohodkov, ne morejo plačevati davkov, 4. če si mladi zaradi vsega naštetega ne morejo ustvariti družine in 5. če se mladi ne morejo vključiti v družbeno življenje.

Zelo neokusno in krivično je, če mi, starejša generacija, ki smo bolj ali manj vsi imeli zaposlitev, govorimo, da so si za vse, kar našteva Ken Robertson, mladi krivi sami. Starejši seveda ne pozabimo pripomniti, da gre mladim slabo enostavno zato, ker so v nasprotju z nami razvajeni; da ne iščejo dela, ampak samo zaslužek itd. ‘Dela je dovolj, le poiskati ga je treba,’ s to frazo starejši odgovornost za brezposelnost pripisujemo mladim. Seveda jim delamo krivico, ker nikakor ni res, da je dela, s katerim bi dostojno živeli, za vse dovolj. Radi primerjamo blaginjo po vojni, ko je vladalo splošno pomanjkanje, in blaginjo mladih danes, ko ima večina vsega na pretek. S temi primerjavami ničesar ne razložimo, pač pa starejši sebi pripisujemo etično večvrednost, mladim pa krivdo za opustitev vzvišenih vrednot. In zaključimo: če bi bili mladi danes tako skromni in delavni, kot smo bili mi, ko smo bili mladi, bi jim nič ne manjkalo. Tako govorjenje je izraz ošabnosti, ki kaže na to, da položaja mladih ne razumemo, ga nismo sposobni dojeti in ga nemara tudi nočemo prav videti. To prazno umovanje je v nasprotju z ljubeznijo do bližnjega, o kateri je tekla beseda v današnjem evangeliju.

Angleški sociolog mladih ne obsoja, ampak ugotavlja, da mladi sebe dojemajo kot izgubljeno generacijo, kajti možnosti, ki jih je pred gospodarsko in finančno krizo imela starejša generacija, danes ni več; mladim se prihodnost dejansko zapira. Če je Mojzesova postava ščitila vdove, tujce in sirote, potem česa podobnega za mlade danes ne obstaja. Programi t. i. jamstva za mlade, ki jih poznajo vse države EU, niso kaj prida učinkoviti, kajti usode mladih ne krojijo države, temveč nadnacionalni finančni trgi in korporacije. Države EU nimajo nobene moči, da bi, denimo, omejile zlorabe davčnih oaz, kjer peščica ljudi, tudi na območju EU, kopiči finančno moč, denarja pa prek davkov ne vrača nazaj v izobraževanje in na druga področja, ki bi mladim pomagala izgrajevati perspektivno prihodnost.

To, kar sedaj govorim, je nemara videti, da ne sodi v nedeljski mašni nagovor. Toda če se pri sv. maši prek branja Božje besede osveščamo, da moramo kot družba skrbeti za skupine, ki so bile ranljive pred več kot tri tisoč leti, ker je to izraz ljubezni do bližnjega, ki je po Jezusovih besedah iz današnjega evangelija prva in največja zapoved, je prav, da danes v cerkvenem prostoru povemo, da se je nekdanjim ranljivim skupinam pridružila ranljivost mladih. A to še ni vse. Velika nevarnost je, da bi Cerkev, pri tem mislim tako na hierarhijo kot na vse druge vernike, spregledala dramo mladih in bi starejši vzvišeno moralizirali, zakaj se mladi ne osamosvojijo. Pred dobrimi 150-timi leti je Cerkev v zgodnjem obdobju industrializacije, spregledala brezvestno izkoriščanje delavcev; Cerkev je prezrla t. i. delavsko vprašanje, in tako milijone delavcev potisnila v naročje komunizma, da so nekaj desetletij pozneje izšli prevarani iz revolucionarnih prevratov. Kajti komunistične partije, ki so uzurpirale delavsko vprašanje, so delavce preoblikovale v proletariat, jih povedle v revolucijo, se z njihovim bojem povzpele na oblast in jim zavladale.

Danes kristjani dramo mladih opazujemo preveč moralistično in površno, podobno kot pred stopetdesetimi leti delavstvo, zato ne snujemo konkretnih korakov, kako bi omejili koncentracijo ekonomske moči v rokah vedno manjšega števila nepojmljivo bogatih, ki delavce postavljajo v suženjsko razmerje. Hkrati, ko kristjani naraščajoče izkoriščanje povsem nemo opazujemo, pa politična levica, pri nas in v svetu, postaja glas mladih. Slovenska desna politika se preveč posveča t. i. identitetnim temam, kot so nacionalnost, preteklost, etika, vrednote, levica pa razmišlja o konkretnim interesih ljudi. Kristjani nesorazmerno veliko govorimo o vrednotah in premalo o težavah, ki ljudi spravljajo v obup. Kot da nas boj za vrednote oprošča boja za preseganje družbene nepravičnosti.

Odlomek iz druge Mojzesove knjige ne daje samo načelnih napotkov, ne podaja samo etičnih stališč, pač pa vsem članom izraelske skupnosti nalaga konkretne naloge, denimo: »Če posodiš denar ubožcu zraven sebe, mu ne nalagaj obresti.« In prav obresti spravljajo dandanes fizične osebe, države in podjetja v suženjsko razmerje, kajti obresti nimajo veliko skupnega z ekonomsko logiko, še manj imajo obresti, kakršne so, etično podlago, pač pa so oduren in povsem arbitraren mehanizem za nadvlado peščice nad večino.

Nadalje govori Božja beseda o plašču, ki ga je dovoljeno vzeti v zastavo samo do sončnega zahoda, kajti plašč v Mojzesovem času ni bil samo eno od oblačil, temveč nepogrešljiva eksistencialna dobrina, edina odeja in edina zaščita pred vremenskimi neprilikami ipd. Vse več ljudi je, ki simbolično gledano, izgubljajo plašč, kar pomeni, da ima zaradi razgrajevanja socialne države – v Sloveniji ta problem še nima tako uničujočih razsežnosti kot marsikje drugje po svetu – vse več ljudi omejen dostop do zdravil, izobrazbe, predvsem pa okrnjen dostop do družbene participacije. Ljudje ne hodijo na volitve samo zato, ker so komod, asocialni in brezbrižni do skupnih zadev, pač pa predvsem zato, ker je vsak dan bolj jasno, da je politika samo transmisija tistih, ki imajo ekonomsko moč, da zato volitve, kvečjemu na lokalni ravni, ne izvolijo ljudi, ki bi imeli efektivno moč, pač pa se politika spreminja v farso, v uprizarjanje demokracije. Zato danes skoraj ne moremo več govoriti o razviti in nerazviti demokraciji, kajti tudi države, ki so še pred leti slovele kot zrele demokracije, postajajo inštrument nadnacionalnih centrov moči.

Kristjani bi morali o ustroju sodobne družbe več vedeti, bolj bi morali poznati mehanizme, ki nas delajo vse bolj brezpravne, obenem pa snovati obrise miroljubnih oblik kljubovanja in etičnih oblik upora. Znova moramo premisliti, kaj danes pomeni zapoved »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Na načelni ravni nam je zapoved jasna, toda če naj jo uveljavimo sredi arene življenja, moramo dejavnike te arene tudi poznati.

Pripis uredništva: homilijo je avtor pripravil za 30. nedeljo med letom, pri kateri prebiramo naslednje odlomke iz Svetega pisma: 2 Mz 22,20–26; 1 Tes 1,5c–10; Mt 22,34–40.

 

 

24 KOMENTARJI

  1. To je navadna demagogija. Tudi Cerkev se je bogve zakaj temu pridružila. Zanemarjanje starejših in prilizovanje mladim. Kajti nič več nimate od prilizovanja.

    Kateri gospodar ne bi zaposloval mladih, če bi imel delo. Menda ne bo zaposlil starejšega, če mu v vrsti stoji mladenič?!

    Samo za prevlado gre. Z zaničevanjem starejših vam je zagotovljena prevlada in oblast. Samo za to gre. Tako da ne prodajat teh puhlic o skrbi za mlade, ker je nikjer ni.

    Lahko seveda papež spomni na te probleme, na svetovnem nivoju. Toda, da lokalno porečete “če mi, starejša generacija, ki smo bolj ali manj vsi imeli zaposlitev”, je navaden bullying. Žal ne poznam slovenske besede.

    Ta bolj ali manj namreč skriva vso resnico, ki jo danes prenašajo mladi. Enako resnico, enako težo življenja. In če je danes kriza, bodo to krizo veliko huje občutili starejši, kot mladi. Sramota je poslušati takšno nespoštovanje do starejših, pa še to naravnost iz Cerkve!

    • Seveda, vsaka generacija se sooča s specifičnimi problemi. Starejše generacije so verjetno res načeloma še slabše zaposljive kot mladi.
      A glavni problem mladih po mojem ni to, da se “ne dobi šihta”. Nekako smo izgubili smisel, smer, za kaj naj se trudimo. In za to nismo krivi izključno mi, pač pa po mojem kombinacija svetovne krize in naukov generacije naših staršev. Ti so nam leta in leta pridigali, da je treba hodit v šolo, da je treba za dobro službo najprej na gimnazijo, nato pa na katerikoli faks. Večina 18letnikov ni dovolj pametna, da bi se znala odločit, kaj točno hoče početi v življenju.
      In zato imamo “izgubljeno generacijo”. Vsi imamo magisterije, diplome in doktorate, a ne vemo, kaj nam bodo koristili oz. ali jih sploh hočemo. V sedanji krizi (ki pri nas traja nenormalno dolgo – ne po zaslug mladih!) pa smo izgubili še optimizem, da “bomo že”, da bo s časom bolje.
      To. In če kdo kdaj reče kako besedo v prid mladim, še ne gre za “izživljanje” nad starejšimi. Vi ne boste ostali brez penzij – bo že Karel za to poskrbel.

      • Članek govori predvsem o tem, da “ni šihta”. Niti malo se namreč ne ukvarja s pravimi problemi, kot je ta izguba smeri. Mladim se nalaga “izumljanje” smeri, česar seveda ne bodo zmogli, tako kot tega ni zmodel komunizem. In ko čez nekaj let ne bodo več tako mladi, bo oblast imela nove sužnje. Vse z blagoslovom naše Cerkve, ki bo spet najbrž, iskala nove mlade, da bi se jim dobrikala.

  2. He he, tri skupine, ki jih je bog hotel zaščititi. 300 let pozneje je ukazal uničenje mesta Jeriha in poboj vseh njegovih prebivalcev 🙂

  3. Socialna stiska starejših je njihova osebna tragedija. Socialna stiska mladih pa je poleg tega tudi katastrofa za celotno skupnost, saj spodjeda našo prihodnost. Zato je sebična zahtevnost starejše generacije, kot jo poosebljajo Erjavec, Kožuhova, Semolič & co., dolgoročno pot v samomor nacije.

    Če bi mladi na račun nekajletnega relativnega odpovedovanja starejše generacije lahko dali krila svojemu entuziazmu in kreativnosti, bi to v končni posledici koristilo vsem, tudi starejšim.

    Sam kot 50-letnik ne razumem, da tega preprostega dejstva ne dojamejo ljudje, ki tragedijo mladih lahko opazujejo pri svojih otrokih ali vnukih.

    • Če bi mladi na račun nekajletnega relativnega odpovedovanja starejše …
      ==================
      Take socialistčn-komunistične razlage so seveda možne samo pri nas. Samo pri nas bi spet ropali “za neke višje cilje”, ki pa jih seveda ne bi izpolnili.

      Sam kot 50-letnik ne razumem, da potem ko ste zafurali državo in družbo, da je zdaj tu kjer je, mladim še vedno sipate strup v ušesa. In to svojim otrokom in vnukom!

    • Ok. Prvi in zadnji odstavek sta v redu. Srednji pa je socialističen, sem spregledal kar je Zdravko opazil.

      Mazzini je zadnjič omenil kako v takih razmerah pride do izraza materinsko pokroviteljstvo in gospodovalnost. Torej patološki udarci po mladih iz vseh strani, ki preprečujejo večini mladih, da emigrira:
      Permisivno st
      Razvajenost
      Slabo šolstvo
      Proti podjetna in socialistična kultura vecivecine v druzbi
      Martina r hal na posesivnost in gospodovalnost

  4. Tale prispevek ima dve temeljni napaki, zaradi katerih smo v Sloveniji, kjer smo. Tudi zaradi “socialistične” Cerkve.

    Prva napaka: trditev, da obresti nimajo etične podlage. Zaradi obresti in mehanizma obračunavanja prihodkov na denar, kot nosilca nomeninalne vrednosti, je bil sploh mogoč razvoj kapitalizma in zahodne civilizacije. To Arabcem in Kitajcem ni nikoli uspelo. Salamanška šola – samostani v Španiji so po žolčnih debatah le spoznali, da je potrebno z lastnim premoženjem ravnati najbolj skrbno, kolikor se le da, kajti le dobremu oskrbniku je lahko bilo mogoče ponovno zaupati premoženje v oskrbo. Brez dobička ni mogoče zagotoviti investiranja in razvoja, ki odpira delavna mesta in povečuje blaginjo. Obresti so povsem etična stvar. O tem natančno v knjigi: Krščanske korenine tržnega gospodarstva, A. Chafuen.

    Druga napaka: trditev, da leve stranke iščejo rešitve in odgovore za konkretnega človeka. Izmišljotina… ne poznam enega primera, ki bi temu pritrjeval.

    Sicer pa sem globoko razočaran nad takšnim socialističnim razmišljanjem v naši Cerkvi. Vse, kar avtor našteva v prispevku kot razultat gnilega in izkoriščevalskega kapitalizma je v resnici posledica povsem socialističnih stranpoti, ki jih je tudi v kapitalizmu polno. za kapitalizem je ključno svobodno trgovanje, brez monopolov in ob čim večji konkurenci, ki znižuje cene produktov in storitev ter hkrati povečuje kvaliteto slednjih – enostavna logika. Obstoj nadnacionalnih korporacij, izkoriščanje delavcev in neinvestiranje dobičćkov v nova delovna mesta pa je hočeš nočeš posledica takšnih ali drugačnih privilegijev na “trgu”, ki omogočajo uničevanje konkurence in krepijo moč monopolov. Ni slaba multinacionalka zaradi svoje velikosti, dobičkov ali pa kapitala, ki ga prenmore; slaba je le, če je monopolist, saj lahko v tem primeru svoj prevladujoč položaj izkorišča za namene, ki ne pritičeju svobodnemu kapitalizmu. Več o tem v knjigi: Zmagoslavje razuma, Rodney Stark.

    • Se strinjam s tabo, jekleni in z andrejeandrejem. Knep je v bistvu vecino problemov zaznal, opozoril, a kaj ko ga je iz parih ovinkov ven vrgla socialistična z dresiranost.
      O obrestih, ki jih on pojmuje prav po komunistično in islamistično, si mu ze dobro razložila.
      Polno zaposlenost prav tako gleda s komunisticno nostalgijo.

      Glavni problem nezaposlenosti mladih pa je socializem, ki privilegirane drzavne sluzbe in stare nad 50 let. Za mlade sicer zmece skoraj pol milijarde letno, a se ta denar porabi za ne kvalitetno šolstvo in place birokratov.

      Vir zla sta socialistična in socialna drzava. Mladi, pejte v tujino, v najbolj kapitalisticne drzave delo iskat. Ce se cenite. Ven iz te fritzl kleti, ki jo komunistom pomagajo vzdrževati “desnicarji ” in vecina slo soc. duhovnikov.

      • Ne vidim v čem se lahko srtinjaš z Andrejem? Če bi mladi … dobili krila… bi odšli v tujino, kot jim svetuješ. Ne pa da bi dali krila svojemu entuziazmu iz odpovedovanja starejših?! Kakšna neumnost. A všečna neumnost. Strupena.

  5. V letnem poročilu Zpiza sem prebral: “Poslovno leto (2013) je Zavod sklenil z zakonsko zahtevanimi izravnanimi prihodki in odhodki v višini 4.949.042.712 evrov.” (Btw, za sanacijo bank smo potrebovali “katastrofalnih” 3,5 milijarde, samo za primerjavo.) Če pri 5 milijardah Karl ne pusti privarčevati nekaj 100 milijonov, pri čemer ne bi bilo treba nikogar dodatno potisniti v revščino, potem to samo priča o ultimativnem medgeneracijskem egoizmu, ki vlada pri nas. Problem pa je, da so mlajše generacije številčno že tako šibke, starejše pa tako močne, da po demokratični poti, se pravi z volitvami, ni več mogoče rešit problema.

    Še link na poročilo Zpiza, za tiste, ki imate radi statistiko: file:///C:/Users/primoz/Downloads/Letno+poro%C3%84%C5%A4ilo+2013.pdf

  6. Slovenija je zašla. 2008. je izgubila kompas, se začela pretirano zadolževati in sedaj žanje rezultate tega nekajletnega zadolževanje. Samo 2013. smo porabili 21 milijard EUR. Kakšen je rezultat te porabe? 12 oz. 13 % nezaposlenost, med mladimi pa 30 %. Torej vsi, ki se ne šolajo za neproduktivne poklice so večinoma nezaposleni. Zakaj se zahod s krizo lahko spoprijema, resda s težavami, ampak rinejo naprej, čeprav pri nizki gospodarski rasti. Samo tam kjer so na oblasti komunisti (kot v Sloveniji) je kriza vedno globlja. Upokojencev imamo toliko, da bo kmalu vsak drugi državljan v penziji in to pri malo več kot 50ih letih. Danes smo menda spet “prodali” za 1 milijardo EUR obveznic. Cerarjeva vlada je dobro začela. Še nobenega reformnega ukrepa ni niti objavila, kaj šele sprejela in že je šla milijarda. Zelo hitro bo minilo 100 dni in kaj bodo imeli pokazati? Odvzem poslanskega mandata Janezu Janši? To so dejanski problemi, vse ostalo so floskule!

  7. V tem pa je vsekakor problem. Življenjski cilj Slovenca je: upokojitev.
    To je zelo problematično, a vendar razumljivo. Vsak si želi izpod komunističnega suženjskega jarma proč. In upokojitev je ravno to. Vsem je dovolj tlake po službah, lizanja riti šefom, dela za nič. Vsak beži od tega. In hkrati, namesto da bi to spremenili, pa ne znamo, očitno, potapljamo mlade, lastne otroke. Nehote, ali nekateri namenoma. Revolucija žre svoje otroke. In to so naši otroci, ki jih bo požrla.
    Res smo izgubili kompas. Nekateri penzionisti pa lepo plešejo. Briga njih.

  8. Več faktorjev je povzročilo visoko brezposelnost mladih:

    -napačno šolsko usmerjanje v poklice, zaradi česar je moramo veliko ljudi zaposlovati iz tujine, pa čeprav je toliko mladih brezposelnih

    – napačna socialna politika države, ki ne spodbuja prekvalifikacije in zaposlovanje na prosta delovna mesta

    – nespodbujanje podjetništva in kmetijstva na področjih, za katera imamo odlične naravne pogoje ( lesarstvo, drobnica, jagodičevje, oreški, zelenjadarstvo…

    – zapostavljanje praktičnega učenja za življenje, da si zna mlad človek vedno najti zaposlitev in se sam preživljati

    – davčne oaze in drugi mimohodi na škodo skupnega dobrega, ki bi jih dovolj homogena evropska politika lahko odpravila…

    – nespodbujanje

    Da mladi nimajo dela,je kriva globalizacija, saj se je brezposelnost začela dvigovati z uvedbo slednje.

    Ta je uvedla tudi davčne oaze. Ne strnjam se

  9. Če smem komentirati tole:
    "Slovenska desna politika se preveč posveča t. i. identitetnim temam, kot so nacionalnost, preteklost, etika, vrednote, levica pa razmišlja o konkretnim interesih ljudi. Kristjani nesorazmerno veliko govorimo o vrednotah in premalo o težavah, ki ljudi spravljajo v obup. Kot da nas boj za vrednote oprošča boja za preseganje družbene nepravičnosti."

    Pri nas levice in desnice sploh NI.
    In najprej bomo morali dojeti, da Slovenija ni normalna država z normalno politiko, preden bomo začeli razpravljati o problemih mladih…

  10. Oh, Gašper, levica je, ni dvoma. O, je.
    Da pa veliko govorimo o vrednotah je res. In to me tudi čudi. To je tudi dosežek levice.
    Kajti vsaj kristjani bi morali vedeti, da se o vrednotah ne govori, da se nihče ne hvali z vrednotami, ampak vrednote morajo izhajat iz dejanj in besed. Vmes med vrsticami.
    Ni hujšega, ko nekdo, ki govori o vrednotah, kar naenkrat nekaj naredi ali reče, kar je v totalnem nasprotju. Govoriti o vrednotah ljubezni, potem pa narediti nekaj v sovražnosti do tujcev. Ni slabšega.

  11. “In najprej bomo morali dojeti, da Slovenija ni normalna država z normalno politiko, preden bomo začeli razpravljati o problemih mladih…”

    Saj v tem je problem. Vsi bi dojemali ali pa ne bi dojemali, koliko je Slovenija normalna država, mladi, ki bi sicer rabili vizijo in zglede, pa vmes veselo propadajo …

  12. Spoštovani bralci,

    rad bi vas opozoril na dejstvo, da beseda “tujec”, iz citata “B-g je dal Mojzesu navodila, kako naj z zakoni in predpisi zavaruje pravice vdov, tujcev in osirotelih.” pomeni pravičen konvertit/tujec, in opredeljuje člana Izraela, ne tujca v kontekstu člana izmed ostalih narodov; v tem primeru bi se uporabil pojem “tuj prebivalec/rezident”.

    Lep pozdrav

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite