Kdo ogroža slovensko demokracijo?

8
Avtor: Boštjan M. Turk. Vir: Siol. Ob novem letu je v državi kar nekaj razlogov za optimizem.

Zdi se, da smo se dokončno presukali skozi tranzicijo, na kar vzbuja upanje predvsem zadnji padec obrestne mere na obveznice, povezan z normalizacijo vloge sindikalnih skupin, civilne družbe (in ulice), kot jo vidi tista skupina držav, h kateri smo se z osamosvojitvijo napotili, Evropska zveza. Dejansko: sindikati, civilna družba, predvsem pa mediji – in ulica – imajo v demokratičnih državah sekundarno vlogo. Lahko so korektiv določenim trendom, ki se v družbi uveljavljajo, nikakor pa ne morejo družbenih trendov kot takšnih določati. To se lahko dogaja v nedemokratičnem sistemu (tako je padla socialistična Jugoslavija), če pa se to začne dogajati v demokraciji, je ta ogrožena. Ali v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Švici in drugod kdo počne na ulici (in na TV-zaslonih) kaj podobnega kot pri nas?

V Sloveniji se zdi, da smo šele na začetku implementiranja tega postulata demokracije v notranje tkivo družbe. To lahko zatrdimo zato, ker skupine, ki parlamentarno demokracijo postavljajo pod vprašaj, temeljijo v prejšnjem sistemu, in so njihova prizadevanja usmerjena predvsem v ohranitev položaja, ki so ga imeli v preddemokratični družbi. Njihov pomemben skupni imenovalec je članstvo v formalnih zvezah prejšnjega režima, skupni zaščitni znak pa rdeča barva, najraje na zvezdi.

Dušan Semolič, glavna medijska atrakcija sindikalnega gibanja, je bil v svojem življenju bistveno soodgovoren za položaj delavstva, kakršnega imamo danes. Bil je namreč visoki funkcionar SZDL-ja, Socialistične zveze delovnega ljudstva, partijske transmisije, ki naj bi skrbela za uveljavljanje interesov civilne družbe, a je počela – tako kot vsak proti demokratičen sistem – prav nasprotno. SFRJ je propadel iz enega samega razloga: titoistično gospodarstvo je povozilo delavski razred. Zato se je ta uprl. Dodatno Semoličev “demokratični” status problematizira tudi dejstvo, da je na čelu Svobodnih sindikatov že skoraj četrt stoletja, po zgledu “velikih vodij” iz Severne Koreje, npr. Branimir Štrukelj, zvezda podobne bleščave, je bil do pred kratkim celo zet zadnjega sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, se pravi z organizacijo ni bil samo službeno, temveč tudi osebno (intimno) povezan.

Potem so tu še skupine “civilne družbe”, ki se ves čas – in nenehno spet! – ponujajo kot nadomestek parlamentarne demokracije – in da je stvar še bolj groteskna – kot novi in sveži obraz prenove v domovini. Zato se postavljajo pred zgradbo na Roški cesti v Ljubljani, kjer pozirajo v smislu, poglejte, mi prinašamo prelom in prenovo družbe. A če človek te obraze pogleda od blizu, vidi, da je tako rekoč vsak od njih vedril v vseh politikah (in strankah), ki so izšle iz nedemokratičnega režima, globoko aktiven pa je bil tudi v njegovih nedrjih. In tu spet velja pravilo sprevrženosti: bolj ko se bom skliceval na demokracijo in človekove pravice, bolj bom to počel zato, ker želim prikriti svojo slabo vest. Najvišja avtoriteta med novodobnimi zborovalci na Roški, Ljubo Bavcon, zaslužni profesor Pravne fakultete v Ljubljani, odlikovanec Milana Kučana z najvišjim državnim priznanjem in “največji strokovnjak za človekove pravice”, je bil namreč – to je izpovedalo že nekaj prič, ki se med sabo niso poznale, Ljubo Bavcon pa tega ni nikoli zanikal – viden, kako je v taborišču smrti v Šentvidu poleti 1945 odrejal, kdo od civilistov bo šel na kamion za usmrtitev in kdo ne.

Kdo torej koga vleče za nos glede demokracije? Mediji! Večinski mediji, ki se napajajo iz oglasov podjetij, s katerimi upravljajo ljudje, ki so v globokih povezavah s “strici” iz gornjih odstavkov in s princem slovenske politične teme, Gregorjem Golobičem. Zadaj se pretaka denar, ogromno njega, mediji pa se instrumentalizirajo za to, da pripovedujejo bajke o ogroženosti demokracije in drugem, kar naj bi počela zdajšnja vlada.

Demokracija je res ogrožena, vendar po ljudeh in institucijah, ki jih navaja ta zapis.

Vir: Siol

Vir: Siol


8 KOMENTARJI

  1. Žalostno in grozovito je, da grobo nasilje spodbujajo nekateri mediji.
    V zadnji številki Mladine je narisana granitna kocka kot novoletno darilo ter velik poziv: Vzemite si orožje za leto 2013!

    Ali je v civilizirani družbi možno kaj takšnega? Očitno samo pri nas in še kje v južnih krajih.
    Ali res ni potrebno pri nas novinarjem upoštevati mednarodno deklaracijo o človekovih pravicah, našo ustavo in našo kazensko zakonodajo, ki prepovedujejo takšno nasilje med ljudmi?! Šele zatem pride na vrsto novnarska etika in morala. Pa se nihče ne zgane. Ne varuh človekovih pravic, ne drugi organi pregona, ne civilna družba, katera sicer prisega na varstvo človekovih pravic.
    Ali res nekateri vidijo svoj smisel življenja v nasilju ali pa rajši uporabijo svoj razum in spoštujejo ćlovekove pravice.
    Kaj bi bilo, da bi takšen način urejanja odnosov vbpeljali v družine. Večja kot je skupnost bolj tankočuten odnos je potreben do človekovih pravic.
    Še sreča da zdravo jedro družbe ve, da se tako ne gradijo boljši odnosi.

  2. 1990-1991 Novi obrazi bodo pokopali Slovenijo, ker so novi obraz
    2012-2013 Novi obrazi bodo rešili Slovenijo, ker so novi obrazi

  3. Kdo ogroža slovensko demokracijo?
    Mogoče pa le tudi s pomočjo partitokracije, ne pa po volji ljudstva, vedno doslej izvoljeni poslanci in oblast?
    Strankokracija, partitokracija, ki je potomka oblasti komunistične partije, ogroža demokracijo..
    Zato je edino korektno in zrelo, da se menjajo politične elite po demokratični poti , ne pa z utopično revolucijo na cesti, za kar pa je potrebno zamenjati način izbora politične elite, sprejeti nov volilni sistem s preferenčnim glasom, če ne celo večinski sistem.
    Skrajni in pravi čas je za to demokratično spremembo, da poslance DZ RS volimo z glasom ljudstva, to je po večinskem volilnem sistemu, ali vsaj s preferenčnim glasom po proporcionalnem sistemu.
    Samo da preneha neustavna oblast strankokracije.
    Strankokracija, partitokracija je potomka oblasti komunistične partije, kot torej pravi tudi dr. Bučar.
    Skrajni čas je, da se tudi v Sloveniji partitokracija končno odpravi na smetišče zgodovine!

  4. Kdo še ogroža slovensko demokracij?
    Nadškof Stres v blejski vili Janeza Škrabca gostil tudi Boruta Pahorja in šefa policije.
    Na zasebnem sprejemu v čast 70. rojstnega dneva Antona Stresa v blejski vili Janeza Škrabca so nadškofu nazdravili predsednik države Borut Pahor, direktor policije Stanislav Veniger, predsednica NSi Ljudmila Novak, Marko Pogorevc in več gospodarstvenikov, tudi iz državnih podjetij.
    http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/nadskof-stres-gostil-tudi-boruta-pahorja-in-sefa-policije

    Pogreb slovenske »elitne« javne morale, koma pravne države, zakuska pa je uspela?
    Sram in strah me je!

  5. Dr. Boštjan M. Turk letos v svoji kolumni piše:
    Spomnili smo se, da je leta 1945 na novo komponirana oblast v javnem prostoru fizično iztrebila vse nosilce vrednot, ki jih je prinašalo meščanstvo, krščanstvo ali zahodna civilizacija.
    Leta 1948 so s prav tako vnemo pospravili še svoje vrste: zadnja sled načelnosti, pripravljenosti žrtvovati se za komunistično idejo, najsi je bila še tako sprta z zdravo logiko, je umrla na Golem otoku. Kar je ostalo, je bila drhal ( Ivan Cankar, Hlapci ), ki pa je vedno razumela, da je načelnost ovira na poti lagodnega življenja privilegijev.
    Ribniški »kulturnik« Janez Škrabec, ki lobira zoper gospodarske sankcije EU proti najbolj nedemokratični državi v bližini, to pa počne zaradi lastnih finančnih interesov, je čisto zadnji primer te »prakse«.
    REPORTER-27.febr.2012

  6. Kdo ogroža razvoj slovenske demokracije?
    Volni sistem za volitve poslancev DZ RS. Čas za spremembo izbora politične elite
    Večinski volilni sistem tudi za parlamentarne volitve! Berem v tisku politologa Marka Čehovina.
    Največji operativni problem za uvedbo večinskega sistema pa so res male, tudi desne stranke, ki tako rade prisegajo na ljudstvo.
    Nedavna zelo kratka predstavitev večinske sistema na nekem vročem stolu na info TV, ki jo je podal dr. Lovro Šturm, je bila zelo korektna in atraktivna. Žal jo ne zainteresiran politika, npr, na formativnih oddajah na RTV SLO ne ponavlja in javnost ne seznanja, seveda tudi mediji ,večinoma opranih možganov, ne, celo redki desni ne!? Vsekakor je pošteno in aktualno, da se končno spremeni volilni sistem za volitve v parlament, saj to je pravzaprav srž protestov, čeprav še nevede!
    Če je realno dosegljiv, naj bo to večinski sistem, če ne, pa je nuno sprejeti kompromis, s preferenčnim glasom, ki ima takoj zadostno podporo v DZ, in bil bi to prvi korak k želenim in potrebnim spremembam, da imajo ljudje oblast, pravico izbire kdo bo poslanec.
    Gotovo bi to bilo vse obče pozdravljeno državotvorno dejanje k razvoju demokracije, vrnitev vsaj osnovnega ugleda in verodostojnosti parlamenta.
    Tudi SDS in Janez Janša bi pridobila veliko na ugledu, mnogi bi šli zopet na volitve. Če pa teh sprememb volilnega sistema vsa aktualna politika ne bo sprejela , ki sicer že veljajo za poslance v evropski parlament, in so se obnesle, sicer bi skoraj gotov ne bi bilo Boruta Pahorja več na politični sceni, se bodo protesti bolj ali manj nadaljevali, DZ bo stalno v krizi in brez zaupanja volivcev, mnogi pa se volitev sploh ne bomo več udeleževali.
    Na potezi je vsa aktualna politika, tudi SDS In Janez Janša!

  7. Kdo ogroža razvoj slovenske demokracije?
    Volilni sistem za volitve poslancev DZ RS. Čas je za spremembo izbora politične elite
    Večinski volilni sistem tudi za parlamentarne volitve! Berem v tisku politologa Marka Čehovina.
    Največji operativni problem za uvedbo večinskega sistema so male, tudi desne stranke, ki tako rade prisegajo na ljudstvo. Nedavna zelo kratka predstavitev večinskega sistema na vročem stolu na info TV, ki jo je podal dr. Lovro Šturm, je bila zelo korektna in atraktivna. Žal jo ne zainteresirana politika, npr, na formativnih oddajah na RTV SLO ne ponavlja in javnost ne seznanja, seveda tudi mediji večinoma ne, celo redki desni ne!? Vsekakor je pošteno in aktualno, da se končno spremeni volilni sistem za volitve v parlament, saj to je pravzaprav srž protestov, čeprav še nevede!
    Če je realno dosegljiv, naj bo to večinski sistem, če ne, pa je nujno sprejeti kompromis, s preferenčnim glasom, ki ima takoj zadostno podporo v DZ, in to bi bil prvi korak k želenim in potrebnim spremembam, da imajo ljudje oblast, pravico izbire kdo bo poslanec.
    Gotovo bi bilo to vse obče pozdravljeno državotvorno dejanje k razvoju demokracije, vrnitev vsaj osnovnega ugleda in verodostojnosti parlamenta.
    Tudi SDS in Janez Janša bi pridobila veliko na ugledu, mnogi bi šli zopet na volitve. Če pa teh sprememb volilnega sistema vsa aktualna politika ne bo sprejela, ki sicer že veljajo za poslance v evropski parlament, in so se obnesle, bi skoraj gotovo ne bilo več Boruta Pahorja na politični sceni.
    Brez te spremembe volilnega sistema se bodo protesti bolj ali manj nadaljevali.
    DZ bo stalno v krizi in brez zaupanja volivcev, mnogi pa se volitev sploh ne bomo več udeleževali, saj nimamo pravice do izbire poslanca.
    Na potezi je vsa aktualna politika, tudi SDS in Janez Janša!

  8. Zapomnite si: brez celovite obsodbe vseh spornih menedžerskih dejanj Slovenija nima prihodnosti. Ne danes, ne jutri, nikoli!

Comments are closed.