Kdo nas bo učil moralnih norm?

184

izobrazba_Vrabci na strehah čivkajo, da je sedanja družbena kriza v resnici moralna kriza. Izgubili smo kompas, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne. Zašli smo v najhujši relativizem kjer vsak zase in brez družbenega soglasja ali harmonije odloča o dobrem in slabem. O ničemer več se na moralnem področju ne strinjamo. Kar je za ene tajkunstvo, preneha biti zlo, če je tajkun »naš«. Enako velja za vsa ostala področja življenja. Našizem je logika po kateri se prevladujoča družbeno politična srenja odloča, ko gre za premico dobro-zlo. Če je naš, je dobro. Če je njihov, je slabo. Čeprav se vsak človek zaveda, da na tako arbitrarni podlagi ni mogoče govoriti o morali, pa smo zaradi osebnih koristi in pomanjkanja hrbtenice pripravljeni molčati. Laž, kraja, umori, nespoštovanje, nezmerne želje, prešuštva in kar je še takega, se sprejemajo in opravičujejo, kajti človek, ki izgubi moralni kompas, je sposoben vsega.

Dokler so vladajoči še živeli iz krščanskega substrata (vsi naši revolucionarji so bili kot otroci vzgojeni po katoliško) in so ljudje živeli iz zaklada desetih božjih zapovedi, so imeli kaj razgrajevati, kaj uničevati. Ves čas titoizma so poskušali zgraditi nekako »socialistično moralo«, kar pa so že tedaj ljudje sprejemali s posmehom in zaničevanjem. Dediči revolucije pa so se odpovedali naporni moralni vzgoji. Za svoj so sprejeli divji liberalizem in v gospodarstvu nebrzdani kapitalizem »prihvatizacije«. Gabrova šola je prevzela ta miselni vzorec, ko je ateistični socializem preimenovala v »ideološko nevtralnost« in to zapisala v zakon tako, da staršem preprečuje temeljno človekovo pravico do vzgoje otrok v skladu z lastnim prepričanjem, predvsem pa preprečuje v šolah vzgojo, še posebej katoliško vzgojo.

Ker so se nositelji politično družbene moči odpovedali vsakršni moralni vzgoji in so temeljito preprečili Cerkvi, da bi v korist države in družbe opravila to nalogo, stojimo zdaj pred strahotno praznino: kdo bo vzgajal za moralno življenje? V Sloveniji je odgovor: nihče. Verske skupnosti poskušajo to narediti na »svojih dvoriščih« a se morajo boriti proti mogočnemu miselnemu toku ateistične, laicistične provenience in proti vzgoji razpoloženem šolstvu ter s stalnim sejanjem nezadovoljstva in sovraštva, ki priteka med nas iz vseh večinskih medijev. Težava pa je, da takega stanja ne zmore prenašati nobena družba in tega se nekako zavedamo.

Brez spoštovanja staršev (tudi v njihovi narodni in kulturni dimenziji), brez spoštovanja svojega in tujega življenja od rojstva do smrti, brez resnicoljubnosti, brez spoštovanja lastnine (tudi narave), brez spoštovanja zakonske zveze in obvladovanja želja pa tujem imetju in osebi v odnosu z drugim, ne more obstati nobena človeška družba. Sedem od desetih Božjih zapovedi bi morali učiti in spoštovati vsi in povsod.

Država je v preteklosti vedno vpregala religijo, da je zanjo opravila to nalogo. Zaradi tega je religija marsikdaj dobila status »državne« religije in je bila tudi finančno podprta. Danes vemo, da tako ne smemo več iz kakšne religije narediti državno vero, vendar nam zato ostaja nerešeno vprašanje, »kdo bo opravil to nalogo«. Ne bo dobrega sodstva, če ne bo dobrih sodnikov in dobrih zakonov. Ne bo učinkovite policije, če ne bo moralno pokončnih policistov. Ne bo dobrih zakonov, če ne bo dobrih politikov. Ne bo učinkovitega zdravstvenega sistema, če ne bo moralno kvalitetnih zdravnikov. Našteval bi lahko do neskončnosti, za vse poklice in stanove velja enako. Postati dober in pokončen pa je proces, ki zahteva vztrajnost pri vzgojiteljih in čas, da človek dozori. Priprava otrok na samostojno življenje je naloga staršev. Država, verske skupnosti in drugi vzgojni sistemi pa jim morajo pri tem pomagati, nikoli pa jih nadomestiti ali pa celo zamenjati. Preveč je v Sloveniji ljudi, ki želijo staršem vzeti starševske pravice in proti njihovi volje otroke prepričati v svoj prav. Šolski sistem je v tem prav vzorčen primer, kako totalitarno miselnost zapakirati v demokratični paket. O tem sistematičnem kršenju človekovih pravic molči, kakor prejšnji, tudi sedanja varuhinja.

Naša družba se je zavestno odrekla vzgoji in stavila na znanje (Gabrova šola). Zdaj nimamo ne znanja ne moralno pokončnih ljudi. Zdaj vidimo, kaj pomeni, če nihče ne vzgaja ljudstva, da bi znalo izbirati dobro in opuščati zlo. Zagovorniki moralnega relativizma se ob težavah hitro spremenijo v zagovornike policijske ure, trde roke in vseprisotnega nadzora, ker jih vedno skrbi le »jaz«.

Katoliška vzgojna pot

Katoličani zagovarjamo vzgojo na podlagi nespremenljivih moralnih norm, ker se zavedamo, da kdor notranje sprejme moralne drže in si prizadeva za kreposti, je najboljši garant družbe svobode, reda in miru. Zato zagovarjamo  red in disciplino v vzgojnem procesu, ker upamo, da bomo tako dosegli družbo kjer bodo svoboda in spoštovanje, red in mir, odgovornost in solidarnost v ravnovesju, kar ustvarja najboljše pogoje, da se lahko vsak uresniči, da je čim manj revščine in kaznivih dejanj. Kljub temu pa se zavedamo, da na zemlji take družbe ne bomo dosegli, ker je dobro naporno in se vedno najde kdo, ki išče bližnjice do lastnega uspeha, t.j. ki v svoji sebičnosti pozabi, da smo ljudje družbena bitja in mora tudi osebno biti v ravnotežju s skupnim, da ne morem vedno in povsod samega sebe postavljati na prvo mesto, ampak je potrebno tudi upoštevati in si prizadevati za skupno dobro.

Rešitev iz naše krize je torej, da spet najdemo soglasje in nalogo moralne vzgoje vrnemo v šolske klopi kot prostor kjer je ta vzgoja najlažje vsem dostopna. Da se tudi brez antipatij in predsodkov dogovorimo, kdo to nalogo prevzame, da v šole sprejmemo verouk (konfesionalno in v pristojnosti verskih skupnosti: za muslimane svojega, za pravoslavne svojega, za protestante svojega in za katoličane svojega) in etiko za tiste, ki ne verujejo. Država, t.j. vsa družba bi od takega koraka imela dolgoročne in neprecenljive koristi. Ljudje bi počasi, a zanesljivo, znali izbirati dobro in se izogibati zlu.

 


184 KOMENTARJI

  1. Odgovornosti ni!?
    Neodgovornost je najtežji in glavni problem, v parlamentu in v družbi, ki jo omogoča sedanji proporcionalni volilni sistem, je poudaril poslanec Branko Grims SDS, pritrdili pa so mu tudi Matej Tonin NSi, Maša Kociper PS, Rihard Braniselj DL, v oddaji na nacionalni TV3.
    Samo volitve, brez spremembe volilnega sistema, ne bodo dale nove kvalitete in povečale odgovornosti do volivcev in v družbi, so bili enotni.
    Kdo je na potezi?

  2. Verouk za vse? A tudi Univerzalno življenje, hare krišna, satanisti, za 40.000 različnih protestantskih sekt? Tudi država mora služiti Bogu.

    • No, to je naše “politično korektno” razmišljanje. Ko se bo Cerkev otresla tega in še nekaterih takih traparij, kot recimo zasebno šolstvo (privatna Cerkev?), bo kaj več pameti priteklo. Do takrat pa poslušamo samo tisoč in eno teološko moralko. Obup.

  3. Zdravko, pozabil si povedati, v čem vidiš rešitev. Najlažje je to, na kar je opozoril Janez Janša. Rušiti, podirati a veliko težje pošteno graditi. A ravno slednje je prava pot v prihodnost.
    In v čem je naša civilizacija odpovedala. Odrekla se je Bogu. To je v vsem sistemu edini kiks. A je usoden. Sedem zapovedi namreč v vsem temelji na prvih treh. Vzameš prve tri in vse pade. Edini pravi odgovor na vse je nova evangelizacija. Spreobrnjenje k Bogu.

    • A, seveda, Boštjan. Rešitev je jasna: če imamo teološko fakulteto kot članico Univerze, je povsem jasno čigav naj bo verouk v šoli. Pa če bo bodo muslimani ali budisti ustanovili svojo članico, naj imajo pa še svoj verouk!
      Graditi je treba navpično, ne samo zlagati cegle naokrog. Cerkev ni privatna ampak javna! Povsod na svetu Cerkev ustanavlja javne šole, samo pri nas so tako genialni, da so zasebne. To je razmajan cegel v tej gradnji. Proč štrli in samo čaka da bo padel. Hvala za take zidarje.

      • Oprosti, nisem govoril o teologiji, niti o privatni šoli, temveč o evangelizaciji; o spreobrnjenju srca.
        Vmes me je žena “prekinila” in sva si še pogledala nekaj čudovitih pričevanj…
        Zaradi odpada od vere se ohlaja srce. Brez ljubezni nam počasi umira vse. Vidimo in božamo samo še svoj bolni “jaz”. Medtem, ko nekateri še živijo olno in srečno življenje…., ker so pozabili nase in se dali v službo bližnjega, za njegovo dobro.
        To je edina smiselna evangelizacija: z vzgojo čutečega srca.

      • no gospod Zdravko kaj takega , a mislite da bi kar državno vero uvedli ? Vi ste pa res demokrat. In to bo peljalo do več strpnosti. Pardon, saj pri vaši nestrpnosti to sigurno ni vaš cilj.

    • “Vzameš prve tri in vse pade. ” Neumnost. Ko odpadejo prve tri, se šele prične etika in morala. Prej gre samo za poslušnost in strah pred kaznijo. Šele ko so odpdle prve tri, se je pričelo govoriti o humani družbi, človekovih pravicah in človeka vrednem življenju za vse.

      • In strah pred kataklizmo. Ko smo uspeli sesuti Boga, smo postali oholi do te mere, da niti ne opazimo, kako se nam pod nogami vse sesuva in mirno življenje se nam predstavlja samo še iz zgodb preteklosti. Medtem, ko nas vedno bolj mučita stres in živčne bolezni. S treznim življenjem nimamo več opraviti. Napuh pa je greh, ki je v bedo pahnil že prvega človeka in iz te bede ga lahko reši VERA v EDINEGA PRAVEGA BOGA. O tem sem veliko razmišljal in se poglabljal in sem srečen, da sem spoznal resnico, ki edina osvobaja: To je Jezus Kristus,ki je sam o sebi dejal:”Jaz sem Pot, Resnica in Življenje. Kdor bo veroval v Mene, nikoli ne bo izkusil smrti.”

        Tone, medtem, ko se ti in tebi podobni samozadovoljujete v prepričanju, da ste vse spoznali, ker ste neverni ali morda celo satanist, ste v resnici, kot opiti z alkoholom, na robu groba igrajajoči se z lastno usodo.
        Moj namen ni žaliti drugače mislečih, pač pa zavedene pripeljati nazaj k luči resnice. Vidim te v duhu, ko se nasmihaš tem mislim, kiso v resnici iskrene in ko te bo življenje potipalo in v boš v kulturi smrti spoznal vso njeno bedo, se boš morda spomnil na tistega B… in njemu podobne, ki so ti govorili nekaj o tem, kar ti takrat ni bilo všeč in morda te bo tolažil spomin na obljubo, ki ti jo je dal, da se bo v molitvi spomnil tudi tebe in tvojih težav. Bog je namreč poleg pravičnosti tudi zelo usmiljen in verjemi mi, da nas za svojo slavo ne potrebuje. Nam je pa na razpolago, saj brez njega ne moremo biti živi niti en sam trenutek. Naša usoda pa je izključno v rokah naše svobodne izbire. Ali se odločimo za prve tri zapovedi ali pa se bodo slej ko prej udi ostale obrnile zoper nas. Posledice odločitve za slednje so v svetu dovolj opazne in jih ni moč spregledati. Samo oči je potrebno odpreti in biti iskren: do sebe, Boga in do bližnjega.

  4. Kdo nas bo učil moralnih norm? Mrtvi nas bodo poučevali, tisti, ki so in še in bodo umirali iz ljubezni do drugih.
    Svetniki, ki so že pri Bogo in tisti, ki so še med nami in jih bomo spoznali če ne prej v njihovem umiranju.
    Problem je v tem, da ljudje več ne verjamemo, da se splača biti dober, pošten. Na lastna ušesa sem poslušal pogovor dveh, ki sta sredi družbe modrovala, da lahko ukradeš, če te nobeden ne vidi. Vidite, kam pripelje odsotnost vere. Če ni v človeku notranjega “policaja” v dobro vzgojeni vesti, potem družbe, ki ji je tega “policaja” uspelo izgnati iz svoje sredine, nihče več ne reši. V nekaj letih bo to jasno, a mnogi, se bojim, da bodo do tega spoznanja prišli zelo pozno;bojim se, da prepozno.

  5. Katoličani pogosto pozabljate, da otroci niso denar. Niso vaša last, s katero lahko razpolagate po mili volji. In “svojim” otrokom vsilite neizbrisen zakrament krsta še kot dojenčkom, ko se ne morejo sami odločiti zase.

    Podobno zakonci niso last. Cerkveni zakramenti gor ali dol žrtvam nasilnežev smo kot družba dolžni omogočiti drugo priložnost.

    Glede “tujega imetja” in narave so mi najbližja razmišljanja Indijncev. Gozdove nismo podedovali od naših dedkov, pač pa smo si jih izposodili od naših vnukov.

    Andrej Poznič, lahko na tako korektno popravljenih temeljih še enkrat razvijete svoje želje iz članka? Kajti na gnilih temeljih rastoče drevo ne zraste visoko.

    • Kaj se zmrduješ nad krstom?! Koliko stvari ti vsiliš otroku o katerih nič ne odloča!? Ali jih morda ne, ker ti otrok ne vzgajaš. Samo žlico v usta porivaš.

    • Igor Đukanović
      Očitaš ravno to, kjer laična družba najbolj greši. Otroci niso last staršev, še najmanj pa družbena last in bi bil že skrajni čas, da jih prenehate posiljevati z javnim šolstvom. Svobodo človeku garantira edino Cerkev s krščansko vero. Zato imajo v demokraciji starši edini pravico vzgajati otroke v skladu z lastnim prepričanjem. In pravna država jim mora to omogočiti, da so jim na razpolago ustanove, ki gredo glede vzgoje staršem na roko.
      V Sloveniji so glede vzgoje otrok še vedno pretežno kršene osnovne človekove pravice vključno s pravico človeka do življenja. O spočetem človeškem življenju nima pravice odločati niti mati. Otrok NI last staršev, si zapisal. Naj se tega zav edajo predvsem tisti, ki propagirajo splav, homoseksualnost in z njo povezano pedofilijo. Homoseksualni lobij želi človekovo dostojanstvo celo ponižati na raven predmeta, s katerim se lahko razpolaga kakor s stvarjo.
      Edini, ki danes dosledno brani pravice otrok in nasploh človekovo življenje, smo krščanski starši, kot ustanova pa je nam blizu žal le še osovražena katoliška cerkev.

      • 1. Homoseksualnost ni povezana s pedofilijo.
        2. Pravice otrok branite tako, da jih nasilno krstite. To je tako, kot bi na matičnih uradih vpisovali novorojemčke v partijo.

        • Ja, krstimo jih na lastno odgovornost. Bi to odgvornost prevzela tvoja Partija? O pedofiliji, pa ne vem, ali imaš svoje otroke? Jih boš dal čuvat pedru? Tako da ne nakladaj s svojo “skrbjo” za homiče.

        • 1. Nisem mislil, da bi jih moral na silo krstit nekdo drug.
          2. Ali imaš otroke, ali bi dal hčerko čuvat heteroseksualnemu prijatelju? Večina pedofilskih napadov je namreč na deklice, napadalci pa so družinski prijatelji, sorodniki ali kar lastni oče.

        • Gospod Tone,
          imate kaj proti ustavi Republike Slovenije? Tam piše:

          Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo.

        • Nič nisem govoril o ustavnosti. Samo ugotavljam, da katoliki nabirate članstvo tako, da vpisujete nemočne otroke.

          A je krst vzgojni ukrep?
          Ali mislite, da bi v ustavo lahko zapisali: starši imajo pravico otroka trajno vpisati v katerololi organizacijo, ki je v skladu z njihovim prepričanjem?

          • Tone, nihče ne more doživljenjsko vpisati nikogar nikamor. Tudi v RKC ne, zato ne zavajaj ljudi.

            Vsak lahko izstopi tudi iz RKC.

            Če ti je pa krst problematičen, potem pa nisi pravi ateist, saj ateistu krst nič ne pomeni.

        • Tone, kje imaš dokaz za 1. točko?

          Nikjer še nisem videl nasilnega krsta. Ste pa ateisti zelo nestrpni do drugih, medtem, ko še nihče ni problematiziral prisilne ateizacije otrok s strani svojih stašrev.

          • A si ti sploh prebral, kaj v tem članku piše? Tipičen štos manipulativnega novinarstva. Z velikim naslovu nekaj trdi, potem pa spodaj z majhnimi črkami to demantira. Vsi si zapomnijo naslov, oni pa so čisti.
            Daj no, malo se poglej v ogledalo.

          • Ja, kar poglejte se v ogledalo, naj vas ne bo sram, če ste peder.
            Lahko pa vas je sram, da lažete, nikjer v članku ni majhnih črk (vse razen naslova in podnaslova so v enaki velikosti), in kot drugo, nikjer v člančiču ni demantija naslova.

          • Naslov je napisan z velikimi črkami, članek pa z majhnimi. Tam med drugim piše »ki pa jo je narobe interpretirala« in »85 odstotkov pedofilov, ki so zlorabljali dečke«, sicer pa si lahko vsak sam prebere.

            A se boste opravičili?

          • Tone: “Naslov je napisan z velikimi črkami, članek pa z majhnimi.”
            ================

            Ne se sedaj ven vleči. Napisali ste, da je napisano z majhnimi črkami, vendar ko pogledaš vidiš, da je cel tekst, razen naslova, napisan z enako velikostjo črk.
            Vi pa ste manipulirali in uporabili standardno frazo, ki je običajna in je prišla od besedne zveze: “Pogodba vsebuje tudi tekst z majhnimi črkami” – torej vsebina z eno velikostjo in del vsebine, običajno spodaj (na dnu) v malem tekstu, da se ga lažje spregleda. S podobnim ste poskusili manipulirati.

            Tone: “Tam med drugim piše »ki pa jo je narobe interpretirala« ”
            ===========

            Spet zavajate. V članku piše, da je to trditev hrvaškega portala …

            … torej naj bi hrvaški portal postavil trditev, da je ona napačno iterpretirala.

            In tukaj spodaj je link do članka hrvaškega portala, v njem ni nikakršne zgornje trditve o napačni interpretaciji in tudi ne sklicevanja na raziskavo v časopisu Archives of Sexual Behavior, ki naj bi jo ona narobe interpretirala.

            http://www.index.hr/vijesti/clanak/karolina-vidovic-kristo-na-facebooku-vise-od-85-pedofila-su–homoseksualci/681781.aspx

          • Igor Đukanović: “Riki se ne zna opravičiti.”
            ==============

            In zakaj naj bi se vam bil dolžan opravičevati?
            A zato, ker vi tako pravite?
            Argumentirajte, namesto, da obrekujete!

          • Sploh ne razumem,kaj želite dokazati. Originalen članek je še večja beda. Neka frčofela trdi, da je 85 odstotkov pedofilov homoseksualcev. Brez vsake utemeljitve.
            Če bi druga novinarka trdila, da se je dokopala do podatka, da je 85 odstotkov duhovnikov pedofilov, ali bi vi to vzeli za dokaz?

            Srbi bi rekli: Što je babi milo, to se babi snilo.

          • Sploh ne razumem,kaj želite dokazati. Originalen članek je še večja beda. Neka frčofela trdi, da je 85 odstotkov pedofilov homoseksualcev. Brez vsake utemeljitve.
            Če bi druga novinarka trdila, da se je dokopala do podatka, da je 85 odstotkov duhovnikov pedofilov, ali bi vi to vzeli za dokaz?

            Srbi bi rekli: Što je babi milo, to se babi snilo.

          • @Tone

            Pa kaj je z vami?
            A ste vi sploh normalni?

            Prilepil sem na to stran link in dodal trditev novinarke (tudi naslov članka): “Tale trdi drugače: “85 odstotkov pedofilov je homoseksualcev”

            IN NIČ DRUGEGA (nobenega mojega komentarja)

            … in vi? Vi ste začeli s histeričnim izpadom in napadom na mene: “Daj no, malo se poglej v ogledalo.”

            … in ko sem vam vrnil na to vašo primitivnost ste zahtevali opravičilo.

            Prilepil sem nek članek in bil zaradi tega deležen vašega primitivnega izpada.
            In duhovičite, se delate, da ne razumete (“Sploh ne razumem,kaj želite dokazati”).
            Moram napisati, da se delate neumnega sicer bi moral napisati, da se ne delate, in da ste preprosto neumni.

            Poglejte sebe v ogledalo in si priznajte, da ste vi prvi začeli z napadom in to primitivnim. Ne delate tukaj, s svojimi komentarji, drugega kot provocirate, ko pa jih dobite po nosu pa jokcate in si celo domišljate, da bi se vam moral opravičevati. Opravičevati za odgovore na vaše nesramne provokacije???

            In, ker vam vsebina članka ni všeč sedaj poslušamo od vas izraze kot so “frčofela”.
            Ta novinarka ni napisala, da ona to izrecno trdi, pač pa, da je do tega prišla z večmesečnimi raziskavami, torej, da je povzela trditve drugih.

            In če podrobno pogledamo:
            Npr. celo ta Žurnal je napisal sledeče:

            “Po mnenju hrvaškega portala se novinarka v svoji izjavi navezuje na raziskavo v časopisu Archives of Sexual Behavior, ki pa jo je narobe interpretirala. V njej so anketirali 229 zlorabljenih otrok, in je pokazala je, da 85 odstotkov pedofilov, ki so zlorabljali dečke, izreklo za homoseksualce ali biseksualce.”

            Torej “homoseksualce ali biseksualce”.

            Ker se za biseksualce lahko reče, da so tudi homoseksualci je zgornja trditev Žurnala o napačni interpretaciji novinarke zgrešena.

            Kako že pravijo: Če vam ni všeč vsebina, toliko slabše za vsebino”

          • Vi ste mojo trditev, da homoseksualnost ni povezana s pedofilijo hoteli demantirati s člankom, ki ničesar ne dokazuje. Ko sem vam to povedal, ste pričeli zmerjati.
            No pa poglejmo še enkrat: Če bi novinar trdil, da se je po nekaj mesečnih raziskavah dokopal do podatka, da je 85 odstotkov duhovnikov pedofilov, ali bi vi to vzeli za dokaz?
            Mislim, da nebi, saj tako trditev lahko napiše vsak in za karkoli.
            Pri Žurnalu so odkrili, katero raziskavo je napačno interpretirala, jaz bi rekel zlorabila.
            Homoseksualec je homoseksualec, pedofil pa je pedofil. Če mkoški zlorablja predpubertetno deklico ni heteroseksualec, ampak pedofil.
            Vzemite v roke kako psihologijo seksualnosti in se podučite.

          • Tone, saj najbrž drži, da je vsaj 85% duhovnikov (ki so zlorabljali dečke) homoseksualnih.

            Brez dodatka v oklepajih je seveda stavek zelo nesramna bedarija.

            Bral sem, da je med žrtvami pedofilskih duhovnikov predvsem dečki. Seveda ta podatek niti približno ne velja za splošno populacijo.

          • Statistike pedofilije med duhovniki ne poznam, sama pedofilija se mi ne zdi kaj posebej sporna. Sporno je obnašanje cerkve v teh primerih, ki je dvolično, brez najmanšega občutka za stiske žrtev, predvsem pa se je razkrilo, da cerkev sebe še vedno pomuje kot državo v državi.

            Duhovnik je homoseksualec, če ga privlačijo odrasli moški, si pa privošči tudi kakega pubertetniškega ministranta. Če ga privlaćijo smo otroci pa je pedofil.

  6. Trapaš, Igor, kot ponavadi. Otroci niso noben denar, zakonci nobena last. Zemlja nam je dana v gospodarjenje. Vsi ti nauki so stari ko zemlja, nič gnilega ni na tem. Problem je, ker taki novodobni “izumitelji” korenin, podrejo drevo in rečejo, glej sadeži so čisto blizu, ni se treba matrat in plezat.

  7. ..povojna oblast je 60 let in še sedaj prodajala in gradila svojo paradigmo na dialektičnem materializmu..

    .. tam pa je človek le kup disponirane materije nastal v nesmislu in po naključju..

    ..nima ne izvorne oz. počelne teleološkosti in prav tako ne finalne..

    ..in kdo normalen pripisuje materiji moralne in etične kategorije..???

  8. Kot prvo je potrebno podčrtati, da morala in etika nista sama sebi namen. Obedve sta neobhodno potrebni za obstoj človeške skupnosti. Človeska skupnost , ni roj kobilic , ki leti okoli in poje vse kar doseže. Človeška skupnost je grajna na lojalnosti in pripadnosti članov skupnosti. Za kvaliteto le teh pa je odgovorna stopnja morlanosti in etike posameznika.
    Država, ki ne vzgaja in kultivira tega, razpade na prafaktorje, ker ni povezovalneha mehanizma. Lahko sicer z represijo drži ljudi, kot lahko držimo plin v zaprti posdbi, toda to nima v sebi življenske energije , ki omogoči preživetje.

    • Tadej z veseljem bi debatiral s teboj. A med primitivnim kričanjem nekaterih komentatorjev se mi je naporno lepo pogovarjati. 🙂

  9. Še več. Moralo in etiko ni mogoče neposredno udejaniti. Celo življenje je potrebno da nekdo doseže nivo, kjer mu družba prizna da je “velik” človek. Moralno in etično. Vsi drugi pa smo kvečjemo samo navadni ljudje, tolk da nismo barabe. Tako to izgleda. Zato ne jamrat da manjka morale in etike. Seveda jo manjka. Odnekdaj je bilo tako in vedno bo tako. Sklicevanje nanjo je vse preveč krinka, za zakrivanje lastnih grehov.

  10. ..moralne in etične norme in sploh njihova imperativnost je utemeljena in postulirana samo na religioznem..

    ..izven religioznega….je to vse absurd..ali pa protislovno..

  11. Absolutno. In če je vera dar, sta tudi morala in etika. Nekaj za kar se je potrebno boriti, ne pa jamrati da nam manjka. Seveda manjka. Povsod manjka. Kdo se bo hvalil da ima dovolj vere? Dovolj morale?

  12. ..čudno, kako ateiste moti to, da npr. katoliki otroku malo z vodo oblijejo glavo in on tem nekaj govore..???

  13. Kje si Alojz, da otkriješ še enega komunajzerja zaktinkanega v katolika? Ta Bernardo Gui misli, da je krst polivanje z vodo. Sigurno tudi misli, da hodite k maši zato, da dobite piškot za pojest.

    Bernardo Gui, tisto polivanje z vodo ima tako moč, da človeka naredi neizbrisno za kristjana, če želi ali ne. Če bo to na silo krščeno bitje pozneje zahtevalo izbris, bo dobilo odgovor, da v krstni knjigi lahko prečrtajo njegovo ime, ne morejo pa v nebeških knjigah, kjer bo za vekomaj kristjan. Ali bi ti bilo všeč, da so te ob rojstvu vpisali v partijo, izbris pa ne bi bil mogoč?

    • Kaj te to moti? Tebe motijo nebeške knjige? Pa ti si res popoln, o tem ni dvoma. Zate so še komunisti blede kreature. Nebeške knjige tebe motijo, o pravični.

    • Ne motijo me mebeške knjige (po mojem jih itak ni), moti me to, da me nihče ni vprašal, če hočem biti vpisan vanje. Potem pa še rečejo, da je vpis neizbrisljiv.

          • Nobeno izmikanje. Ti si v svoji ihti in sovraštvu do krščanstva prišel tako daleč, da si v protislovju sam s sabo.

        • Pravzaprav tehnično gledano, protislovja ni. Če vpisa ni, ga tudi ni mogoče izbrisati. Če hočeš izbrisati, mora že obstajati.

        • Mici, sam nisem krščen, tako da ti lahko povem le v imenu moje mame. Njo so starši v slogu takratnih navad krstili. Leta si je prizadevala za izbris, a so jo le izpisali. Kakšen teden pred pomembnimi volitvami leta 2004, na katerih je zmagala desnica… A zelo jo moti, da si nekdo lasti njeno dušo. Tako kot se poste katoliki strinjali, da si hudič lasti vaše duše, kakor hitro naredite kaj narobe. Seveda se hudiču nikoli ne bo uspelo polastiti vaše duše, a se vam ne zdi prav, da si jo lasti. No, tako huda je zadeva za pripadnike drugih religij. In tudi za ateiste sploh ni prijetno, če ti na takšen način dihajo za ovratnik. Tudi jaz poslušam o tem, da smo krščanska kultura. Cela Evropa oziroma EU. A torej zame krst mojih prednikov nima teže (čeprav sam ne vidim neke velike teže v tistem obredu)?

    • Gospod Tone,
      dali ste mi idejo! Kaj če bi ni katoliki hodili naokoli s tisto vodo in špricali mimoidoče? 😉

    • Tone, a tako hudo ti je, da se moraš kar naprej zaletavati vame?

      Spreobrni se, pa ne boš imel problemov… Za začetek lahko obsodiš komunizem kot zločinsko ideologijo – brez raznih izgovorov.

      Predvsem se pa vprašaj, kakšen ateist si? Richard Dawkins te bo vrgel iz tvoje religije.

      • Kakšno zvezo pa imata vera in komunizem, da ju kar naprej omenjaš skupaj?
        Dawkins ni moj papež in mi dol visi. Ateisti nimamo katekizma, da bi se vedelo, kakšen mora biti ateist.

        • Če ti poskušaš provocirati mene, jaz provociram tebe – tam, kjer te najbolj boli.

          Ker sem te že dobro prebral, vem, da si tako zatrapan v zločinski komunizem, da ga nisi sposoben obsoditi kot zločinsko ideologijo.

          Dawkins – to so pa tvoje igrice izmikanja. Dejastvo je, da je tvoj ateizem vsaj tako religiozen kot pri kakšni pobožni stari mamci.

  14. A ste tudi vi zakrimkan komunajzer, ki misli, da je krst špricanje z “tsto” vodo. Jaz sem do sedaj mislil, da je za kristjana krst najpomembnejši zakrament in resen obred, da je polivanje u vodo le eden od uporabljenih simbolov.

    • Seveda. V splošno izobrazbo Evropejca sodi, da ve, da je voda uporabljena pri krstu le simbol. Kolikor vem, se krsti s Svetim Duhom in ne z vodo.

      Zelo je moteče, če komentatorji svojemu moštvu zabijajo avtogole. Tako kot je zame zelo moteča poteza z desnice, najbrž od orožarskega lobija, da ima Janša prizadetega otroka. Prerivanje s “kolegom” za prestiž na svoji strani ob kratkoročnem dodatnem polivanju umazane levice. A za takšne poteze bodo nori radikalci dolgoročno sami dobili račun. Ne zmerna levica, ne zmerna desnica. Pač pa brezobzirni koristoljubneži z nezmernimi maržami v orožarskih poslih na račun nas davkoplačevalcev.

  15. Ali starsi, ki neversko vzgajajo otroke, tudi vse odlocitve prepustijo otrokom? Ali jih ne vzgajajo ze proti veri in jih s tem tudi na nek nacin definirajo in odlocajo namesto njih? Ali so starsi resnicno tako nevtralni in zadovoljni, ce se otrok potem le odloci, da bo pristopil k doloceni veri?
    Jaz osebno sem hvalezen svojim starsem, da so me vzgojili v veri in se ne strinjam s tem, da bi se sele pri npr. 18 letih lahko odlocil zanjo. Torej tudi mene omejujeo tisti,ki zagovarjajo popolno svobodno odlocanje otrok glede verske vzgoje. Mislim pa, da je v Sloveniji potrebno se veliko dela, da se bomo vsi Slovebci tudi dobro pocutili v svoji domovini, tako verni kot neverni in da tovrstnih diskusij resnicno ne potrebujemo. Obcutek Imam, da bi zeleli biti bolj papeski od papeza, po drugi strani pa nam na tolikih podrocjih manjka osnovno razumevanje in sposobnost sobivanja. Tudi se mi dozdeva, da se v zadnjem letu zelo veliko in namenoma govori proti RKC (nekdo na tem portalu je namrec lansko jesen ze napovedal, da se bo zacela “diskusija” v slovenski druzbi glede katoliske vere) in na veliko isce dolocene teme, ki naj bi Cerkev diskreditirale. Od takrat se tudi oglasajo nekateri komentatorji, ki so se “specializirali” na temo RKC in NOB. Tako “svobodno” tudi tovrstno pisanje ni, marvec je v sluzbi nekoga…

    • Naučite se brati! Kdo pa govori o vzgoji, govorimo o nasilnem vpisu v neko organizacijo. Seveda starši vzgajajo otroke v skladu s svojimi prepričanji. Saj srugače sploh ni možno.

      • Ali se spomnite, ko so nas 29.novembra sprejeli v pionirsko organizacijo? To je bil nasilni vpis, saj za dovoljenje niso vprasali nasih starsev.
        Tudi druge vere imajo svoje obrede oz. vpise. Ali ste ze slisali za obrezovanje deckov pri muslimanih in Zidih? Ste mislili tudi nanje, ko je slo za po Vase krsene pravice otrok ali se Vasa kritika spet nanasa samo na katolicane?

      • A zdaj pa krščanstvo že enačite s pionirsko organizacijo? To je bil sicer ideološko pogojen obred, a povsem nedolžen in brez posledic, saj si bil pionirček samo štiri leta.

        Seveda sem mislil tudi na obrezovanje. To je še posebej barbarsko, saj svojega člana zaznamujejo telesno, ne samo duhovno. V tem oziru je krščanstvo vsekakor naprednejše.

        • Krscanstva ne enacim s pionirsko organizacijo. Ne samo, da si bil pionircek “samo” stiri leta, tudi Titovega rezima je (skoraj) konec. krscanstvo pa ima vec kot 2000-letno zgodovino…
          Tudi tisti, ki so bili krsceni, pa so se potem odlocili drugace, nimajo posebnih posledic, ne materialnih, pa tudi ne kakrsnihkoli drugih, razen ce jih moti dejstvo, da so jih dali krstiti starsi (ne druzba!).

          • @bolno

            Nisem prepričan. A se res ni bilo možno odpovedati članstvu v pionirski organizaciji?

            Menim, da je bilo podobno kot z materinim jezikom. Meni so v osnovni šoli v Banjaluki napisali, da je moj materni jezik srbohrvaščina. Ko sem povedal, da je mama Slovenka, se je učitelj le nasmejal. “Pa saj nimaš težav s srbščino oziroma “srpsko-hrvatskim odnosno hrvatsko-srpskim književnim jezikom”? In ker sem se strinjal, je vztrajal, da je čisto OK, da pri meni piše srbohrvaščina. Če bi mi bilo zelo pomembno, bi lahko (trmast kot sem vedno bil) dosegel spremembo.

            No velika večina ljudi ni posebno trmastih in so brez težav požrli, da so otroci prisegli pionirčkom in mladincem. Spomnim se celo, da so nam učiteljice v Sloveniji povedale, da ni povsem samoumevno, da moramo vsi biti sprejeti v mladinsko organizacijo. Tako da…

          • Tezko je reci, kaj bi si s trmo takrat naprtili…V 5.razredu nas je uciteljica (pravzaprav sta bili dve, obe zagrizeni partijski aktivistki)zacela sprasevati, kdo hodi k verouku. Pocuila nas je, da Boga tako ali tako ni in da nam starsi in duhovniki pripovedujejo pravljice. Sprasevala je, zakaj hodimo k verouku in vecina nas je odvrnila, da zato, ker so nam starsi tako rekli. Potem je (izredno pedagosko) vprasala, ali bi skocili v vodnjak, ce bi nam mama to rekla. Pa smo ji odgovorili, da nam mama tega ze ne bi rekla. Odgovor: “Osel, si ne morem prav nic predstavljati ali kaj?” Te ure ne bom nikoli pozabil. O tem smo pripovedovali doma, a nihce si ni upal ukrepati. Cez veliko let sem govoril z uciteljico, ki je tudi ucila na tej soli. Povedala je, da je ravnatelj takrat narocil uciteljem, naj previdno vprasajo, kdo hodi k verouku. Saj veste, od kje je prislo to narocilo… Pa se danes nihce ne sprasuje, ali se nam je kristjanom delala krivica. Dejstva se obracajo tako kot da smo mi krivi za vse in da so vse tezave zaradi nas. Res bi bil cas, da bi izvedli temeljito lustracio – zal je kandidatov zelo veliko!

        • Tone, tvoje norčevanje, ki je posledica slepega sovraštva do kristjanov in obupa, ker nimaš argumentov, pač ne deluje.

      • Ne sprenevedajte se! Vzgoja otrok je priprava na življenje. Pri krstu starši in botri izpovejo svojo vero in obljubijo, da bodo v tej veri vzgajali tudi otroka, ki ga krstijo. Torej sta krst in vzgoja povezana.

        • Krst in vzgoja nista nič povezana. Ogromno ljudi je krščenih, vzajani pa niso bili nič. Krst pa je eneako veljaven pri tistih, ki so pozneje bili vzgajani in pri tistih, ki niso bili.

        • Mici, pri krstu vero izpovejo starši in botri. Torej bi edino oni morali biti stigmatizirani (=označeni, oziroma vpisani v krstne knjige).

      • Bolno je dejansko odgovoril na bistvo – na vprašanje, ki bi dejansko imelo smisel s stališča ateista ali pripadnika druge vere.

        Krst za nekristjane pač nima pomena.

        Zato tudi ne morem ustreči tvoji želji, da bi kar tako vsakega, ki ti ni všeč, ožigosal za prikritega komunajzerja. Saj so povedali to, kar je res. Če si ateist, je krst zate le polivanje z vodo.

        In tukaj se kaže tvoja nestrpnost in sovraštvo do kristjanov. Prepovedal bi jim obred, ki tebi ne pomeni nič, bi ti moralo biti zanj vseeno. Torej iz same hudobije.

    • Da je krst špricanje s tisto vodo že vem. Se učim.
      Ali po tvojem mogoče zaleže tudi tisto špricanje pri drkanju?

        • Prosim moderatorja, da ukrepa glede zgornje žaljivke, pri katerem se kot moški počutim osebno degradiran.

          • Moti me primitivizem, ki ga civilizirana družba izrine na rob. Konkretno me moti nezaslišan seksizem. V takšnem ozračju levo-desna, konzervativno-liberalna ekološko-svobodnorastoča debata sploh ni smiselna ne mogoča. Treba se je ustaviti in pospraviti svinjarijo. Potem se bomo spet pogovarjali.

  16. orej ateist-i veruje-jo in pravi-jo , da razen zakonitosti materija-energija v vesolju in s tem tudi v človeku ne vladajo, delujejo nobene druge zakonitosti, dejstva, kot zgolj tiste, ki jih definirajo v tem materija-energija odnosu.

    Ni nobene duhovnosti, ne-empirike, presegajočnosti, absolutnosti….vsi procesi v človeku so zgolj fiziološki v raznih oblikah in izoblikovani v sled potrebe prilagajanja naravnem okolju…samo to in nič več. Je zgolj le kompleksnejše organizirana materija, kar pa je pač tudi npr. kak mineral.

    Znanost in narava ne operirata in ne poznata pojmov kot so zlo, slabo, dobro, prevara, kraja, umor ……… narava je taka kot je, znanost pa jo zgolj nevtralno popisuje in meri, ter se tudi ne sprašuje o kakih višjih smislih, vzročnosti ter kot smo dejali ostaja na polju tvornosti in njenih zakonitosti.

    Pojmi kot so dobro, zlo, kraja, umor, prevara……so izrazito etično -moralne kategorije in če jih hočemo ločiti, moramo nujno predpostaviti neko merilo, ki jih dela take kot so in jim sploh daje pomen. Če naj bo to merilo jasno in imperativno, mora torej biti Absolutno in izven teh pojmov.
    Torej v naravi bi brez tega Absolutnega moralnega merila za npr. umor dejali kvečjemu, da smo samo ugotovili, da je nekdo izgubil življenje oz. so prenehali fiziološki procesi v njegovem materialnem telesu in čisto nič več drugega. Podobno kot bi nekdo povzemal npr.

    a + b = b + a

    Pri tem pa zanikal nujnost = …ali +.
    No, naprej pa malo povzemite sami, ko vidite nekoga ki vehementno dokazuje in trdi, da je ateist, poleg pa npr. uporablja moralne pojme.

    Pa še enkrat tu ne gre za nobeno dokazovanje Absolutnega, ali kako ali katero Absolutno je pravilnejše, je zgolj logična doslednost..!

  17. Človek, ki ni preveč tumast, hitro ugotovi, da je etično in moralno obnašanje bolj koristno in udobno in za to ne potrebuje nič Absolutnega. Če sprejmem, da lahko kogarkoli ubijem, moram računati s tem, da tudi drugi lahko mene. Večina to uvidi brez Absolutnega in posvetnih zakonov, za tiste, ki jim bolj počasi potegne pa imamo božjo kazen in policaje. Kot vidimo, to kaj dosti ne pomaga. Kdor nima dovolj domišljije, da bi uzrl prvi razlog, ne doume niti drugega.

    P.S. Prve tri zapovedi v dekalogu so itak namenjene le ohranjanju plemena, ki je bilo takrat predvsem v čaščenju skupnega plemenskega boga. V izvirniku zapoved ne ubijaj ne pomeni ne ubij človeka, ampak ne ubij Hebrejca, člana svojega plemena. Filistejca ni bilo greh ubiti. Koneckoncev Jahve v bibliji večkrat celo spodbuja k ubijanju tujerodnih ljudi.

    • “Za tiste, ki jim bolj pocasi potegne…”. Ali smo torej za Vas vsi, ki verujemo, bolj pocasne pameti? Morda ne berem prav?
      Se dobro, da obstojajo se drugi narodi, ki ljudi ne delijo na verne in neverne in ki so se sposobni medsebojno spostovati. Torej je to sobivanje v spostovanju mogoce. Prav nikjer niso verniki bolj pametni od nevernikov, pa tudi obratno ne. Pri nas (zlasti v teh diskusijah) pa se nekateri nadvse trudite prikazati predvsem katolicane za butaste in nadvse konzervativne. Prav to je namrec Hotel komunizem, t.j. razvrednotiti vero oz. verujoce.

      • Ateisti vse, ki nismo ateisti imajo za neumne. Taki nestrpneži pač so.

        Ateizem je utemeljen na več vrednosti te religije.

      • “Seveda se je enostavneje držati obstoječe morale, ker sicer te družba sankcionira.” To je res, vendar ni problem v tem. Ateist (pa tudi vernik, ki je zrela osebnost) ve, da se bo slabo počutil, tudi če ne bo sankcioniran.
        Ljudje smo pač različni. Eden bo, če obuboža, šel med berače, drugi med lopove. Tisti, ki gre med berače, ni bolj pošten, ampak pametnejši. Poštenost je posledica.

    • Človek, ki ne ugotovi, da etika in morala delujeta proti udobju, je kar precej tumast. Sicer pa .. tudi gospod Tone se tega zaveda.

    • Bolno, mislim, da se da iz konteksta razbrati, da nisem mislil tako. Če sem bil nejasen, se opravičujem. Mislil sem na človeka nasploh, da se do etičnih ravnanj lahko dokoplje brez zatekanja v transcendenco. In zgodovinsko gledano, je verjetno tako tudi bilo. Bogovi so tu bili bolj kot poroštvo in avtoriteta. Vidimo pa lahko, da so ljudje, takoj, ko so se organizirali v mesta in države, te »božje« zapovedi prevedli v posvetne zakone, sodnike in policaje.

    • To je sicer res običajen izgovor za ateiste. Ima pa ta filozofija eno luknjo.

      Seveda se je enostavneje držati obstoječe morale, ker sicer te družba sankcionira.

      Težava je v tem, da je za posameznika najbolj udobno in najlažje biti deloma nemoralen in to prikrivati – nekako v Jankovičevem stilu.

      Prve tri so pomembne že zaradi koncepta, ki ga ti ne razumeš.

      • “Seveda se je enostavneje držati obstoječe morale, ker sicer te družba sankcionira.” To je res, vendar ni problem v tem. Ateist (pa tudi vernik, ki je zrela osebnost) ve, da se bo slabo počutil, tudi če ne bo sankcioniran.
        Ljudje smo pač različni. Eden bo, če obuboža, šel med berače, drugi med lopove. Tisti, ki gre med berače, ni bolj pošten, ampak pametnejši. Poštenost je posledica.

  18. Še pri Adamu Smithu je ekonomija manjša podveja moralne filozofije, torej je v tem pogledu vsaka ekonomska kriza nujno tudi moralna kriza. Kapitalizem pa nenehno in zaradi njemu lastnih zakonitosti povzroča ekonomske in torej tudi moralne krize, ki se jih običajno rešuje s še bolj izčiščenim kapitalizmom. Zgleda, da komunisti niso edini ki jim je blizu diamat in preskoki med kvantiteto in kvaliteto. 😛

  19. Berem: “Brez spoštovanja staršev (tudi v njihovi narodni in kulturni dimenziji), brez spoštovanja svojega in tujega življenja od rojstva do smrti”

    Pravilno bi bilo od spočetja do groba. Šele to da osnovo za celovit razvoj družbe.

    • Meni moti to diskretno modeliranje 0-1. Ali otrok nastane v trenutku rojstva, pred tem pa ga ni? Ali je torej rojstvo skok z 0% na 100%? Jaz se ne strinjam. In vi tudi ne.

      Zakaj bi torej moralo biti spočetje takšen skok? Nisem povsem prepričan, a ne bi bil presenečen, če sva z bivšo ženo hčerki izbrala ime, že preden sva jo spočela. Ali torej ni obstajala nekoliko že preden je sploh bila spočeta? Večina starševskih odločitev za otroke se namreč tudi materializira. Podobno kot se večina nosečnosti ne konča s spontanim (naravnim, nesproduciranim) splavom.

  20. Briljanten članek, ker odpira najbolj aktualno temo našega časa.

    Všeč mi je beseda “našizem”, ker že sama po sebi opozarja na skrajnost in škodljivost takšnega ravnanja.

    Imam občutek, da je relativizem upor nekaterih slojev v svetovni družbi, ki imajo žal odločilni vpliv, zoper stvarstvene zakonitosti.

    Cel svet skušajo postaviti na glavo kot to zahtevajo stavrstvene zakonitosti. Naj jih le nekaj naštejem: svetopisemske in življenjsko preiskušene vrednote so na stranskem tiru, družino, narodnost, domoljubje, vera, se skuša odpraviti, uvaja se agresivnost in adrenalinske skrajnosti kot stil življenja, vzpostavljajo se pogoji za različne zasvojenosti ( igralniške, mamilarske…). Vska dejavnost temelji na dobičku, zaradi česar so rekracija in vsakodnevne razvedrilane aktivnosti človeka na stranskem tiru. Na različne načine se uničuje naravo in s tem pogoji življenja…….

    Trg je postal Bog, ki odloča tudi o vrednotah tako, da jih ne priznava.

    Samo še manjka, da bi iz dneva naredili noč in obratno.

    • Tudi meni agresivnost ni všeč. Niti pretiran adrenalin. A kot njuno direktno nasprotje ne dojemam vere in družine. 😉

  21. Tone pravi:
    “Človek, ki ni preveč tumast, hitro ugotovi, da je etično in moralno obnašanje bolj koristno in udobno…”

    To je res samo do neke mere. Udobje nam poveča tudi neko manj moralno dejanje, dokler je drugim ljudem skrito. Ateist s tem nima problemov. Dokler nihče ne opazi, ne boli. Recimo nezvestoba v zakonu. Dokler sozakonec ne opazi, vsi uživajo.

    Sicer pa tak ateist, kot ga opisuje Tone, obstaja samo v teoriji. Človek vedno teži k povečanju udobja in pogosto je to možno samo, če gre na račun drugega. Tu ne gre za težke prestopke, pač pa večje število “drobnih kraj”, ki so sicer skrite, ampak njihova vsota kljub temu naredi veliko škodo. Ali ni to zelo značilno za sodobno družbo? Ali ni ravno zaradi tega v krizi?

    • J, zakaj meniš, da je nezvestoba v zakonu značilna za ateiste?

      Drži, da za ateiste zakon ni zakrament in lažje zakon dojamemo le kot pravno zavezo. In ne moralno. A vsaj zase lahko povem, da sem sposoben enako močnih zavez zvestobi kot verniki. Močno bi bil presenečen, če bi glede tega komu uspelo dokazati statistične razlike. A seveda je razlika v dojemanju obljube ob poroki. Prepričan sem, da veliko vernih enako neresno jemlje zveze in enako neobremenjeno preskoči čez plot svoje zveze, ki je še ne dojema kot zakrament. Podobno se mnogi ateisti zresnimo, ko dobimo otroka. In morala zaveza ni obljuba v cerkvi pač pa otrok, ki potrebuje resnega in zagnanega starša.

      • Berem: “Močno bi bil presenečen, če bi glede tega komu uspelo dokazati statistične razlike”

        Ali tako verjamete v vaš prav, da sploh nočete poiskati, koliko zakonov “ateistov” propade on koliko kristjanov? Poskusite in presenečeni boste!

        • Govoril sem o partnerskih zvezah nasploh in ne samo o uradnih zakonskih zvezah. Verjamem, da zakrament jemljete resno. Menim le, da ostale zveze (do zakramenta) ne jemljete nič kaj bolj resno od ateistov. In da je za ateiste “zakrament” nekje drugje. Pogosto pri rojstvu otrok na primer.

  22. “To je res samo do neke mere.” Kar absolutno je res. Kadar kdo naredi kaj škodljivega za drugega človeka ali ljudi, ni več svoboden človek. Ves čas mora računati s tem, da ga odkrijejo. Lahko si poveča materialno udobje, a si hkrati zmanjša duševno udobje. Na to udobje sem mislil.
    Ni bilo treba čakati, da se pojavijo ateisti in komunisti, da bi se pojavili lopovi. V obdobjih, ko so vsi verjeli, da obstaja tak ali drugačen bog, ni bilo lopovov nič manj, prej več.

    • Tak človek, kot ga vi opisujete, ne obstaja na zemlji. Noben človek se ne more izogniti grehu.

      Strinjam se, zlo ni nastalo šele s prihodom komunizma. Boj med dobrim in zlim je obstajal v vsej zgodovini. Ateist se s tem najbrž ne ukvarja kaj dosti. Komunizem je pa sploh zgrešil, ker je obljubljal izkoreninjenje zla. Vsak vernik namreč ve, da to ni možno. Od primitivnih verovanj naprej.

    • Kdo pa govori o popolnem človeku? Jaz trdim samo, da za pošteno življenje človek ne potrebuje vere v boga. To velja načeloma in na splošno, pri posameznikih pa je lahko drugače. Nekateri so za sebe očitno prepričani, da bi podivjali, če bi zgubili vero.

      Ali se vam ne zdi pojem zla nekoliko pravljičen? Zli so lahko ljudje ali dejanja. Komunizem pa ni obljubljal izkoreninjenje zla, saj je upošteval človeško naravo. Obljubljaj je dostojno življenje vsem ljudem, kar pa najbrž res ni možno. Saj se vedno najdejo ljudje, ki jim je materialno udobje in prestiž pomembnejše od duševnega.

      • Mi je žal, da moram to reči, ampak kaj morem, če je res. Vi ste ujetnik svojih prepričanj in vas realnost ne zanima, zanimajo vas samo tista dejstva, ki potrjujejo vaše prepričanje. Tako pa je mogoče dokazati vsako prepričanje.

        Vzemiva samo vašo zadnjo trditev, da je papež Frančišek zgled morale v svetu. Kaj pa je do sedaj naredil ali rekel takega, kar nismo že neštetokrat videli in slišali? Kako naj bo zgled morale v svetu, če milijarde hindujcev, muslimanov in drugih zanj še slišali niso in jih njegovi nauki ne zanimajo. Za stresanje obrabljenih modrosti o ljubezni, skromnosti in miru imajo svojih duhovnih vodij v izobilju. Ali Dalajlama uči kaj drugega?

        Ali bi obstajalo zlo, če bi bili vsi ljudje dobri?

        • Mi je žal, da moram to reči, ampak kaj morem, če je res. Vi ste ujetnik svojih prepričanj in vas realnost ne zanima, zanimajo vas samo tista dejstva, ki potrjujejo vaše prepričanje. Tako pa je mogoče dokazati vsako prepričanje.

          Vzemiva samo vašo zadnjo trditev, da je papež Frančišek zgled morale v svetu. Kaj pa je do sedaj naredil ali rekel takega, kar nismo že neštetokrat videli in slišali? Kako naj bo zgled morale v svetu, če milijarde hindujcev, muslimanov in drugih zanj še slišali niso in jih njegovi nauki ne zanimajo. Za stresanje obrabljenih modrosti o ljubezni, skromnosti in miru imajo svojih duhovnih vodij v izobilju. Ali Dalajlama uči kaj drugega?

          Ali bi obstajalo zlo, če bi bili vsi ljudje dobri?

      • Tone, ravno v tem je problem. Komunizem ni upošteval človekove narave, ampak je poskušal človeka narediti po meri komunizma. Zato pa je povzročil toliko zla, ker so mislili, da je najbolje, da pobijejo neprave ljudi, pa bodo rešili problem.

        Komunizem je obljubljal raj na zemlji, kar pa je nemogoče.

      • . Obljubljaj je dostojno življenje vsem ljudem, kar pa najbrž res ni možno…
        ================
        Za kaj takega so te zaprli, če ne še kaj hujšega. In ti to mirno “prenašaš”, samo zato ker se ni zgodilo tebi. Sto tisoče drugih ti pa ne pomeni nič. Niti v konceptu, da te ne bom vlekel za etiko.

        • “Za kaj takega so te zaprli, če ne še kaj hujšega”
          O tem, ali je komunizem možen, v kaki obliki in meri, so vehementno diskutirali sami komunisti in filozofi. Beri Kardelja.

          Ti se odzivaš ideološko poenostavljeno, to pa mene ne zanima.

    • Ne gre za to, da bi posameznik podivjal, če bi izgubil vero. Gre za to, da vera v naši družbi počasi bledi, zato družba postaja čedalje bolj podivjana. Pa recite, da ne postaja.

      Vera namreč obljublja nagrado za dobra dela in kazen za slaba. Tudi za tista, ki se ne opazijo. In kakšno motivacijo ima ateist?

      Pa sploh ne gre samo za motivacijo. Ne vem, kakšne so vaše misli v zvezi z vero, ampak očino so precej temačne. Vera je vendar vir upanja in še marsičesa pozitivnega, posebno za tiste, ki jim v življenju ne gre najbolje. Da se človek boji vere in njene kazni, je možno troje: ali je v resnici velik grešnik ali ima o veri čisto napačne predstave ali pa veruje v napačnega boga.

      Zlo je močna beseda in ni nobena pravljica, pač pa kruta realnost.

      Pa govorite o duševnem udobju. To je naslednja stopnja od telesnega udobja. Zelo pogosto se zgodi, da je potrebno v trudu za dobro žrtvovati tudi nekaj duševnega ugodja. Ko si človek za nekaj dobrega aktivno prizadeva je težko biti vedno miren. Ena očitna grešna miselnost sodobnega človeka, ko vidi nepravilnosti, je: “Bom raje tiho, samo da bo mir”.

      Verniki poznamo še duhovno “udobje”, in šele to naredi človeka popolnega.

      • Mi je žal, da moram to reči, ampak kaj morem, če je res. Vi ste ujetnik svojih prepričanj in vas realnost ne zanima, zanimajo vas samo tista dejstva, ki potrjujejo vaše prepričanje. Tako pa je mogoče dokazati vsako prepričanje.

        Vzemiva samo vašo zadnjo trditev, da je papež Frančišek zgled morale v svetu. Kaj pa je do sedaj naredil ali rekel takega, kar nismo že neštetokrat videli in slišali? Kako naj bo zgled morale v svetu, če milijarde hindujcev, muslimanov in drugih zanj še slišali niso in jih njegovi nauki ne zanimajo. Za stresanje obrabljenih modrosti o ljubezni, skromnosti in miru imajo svojih duhovnih vodij v izobilju. Ali Dalajlama uči kaj drugega?

        Ali bi obstajalo zlo, če bi bili vsi ljudje dobri?

          • To je ravno problem vseh ateistov, vključno s Tonetom.

            Oni rabijo pomanjkljivosti religij, sicer njihov ateizem ostane brez smisla.

            Zato pa se morajo iti take besedne igrice v stilu, da je pa Dalaj Lama kar ateist, čeprav seveda to ni – po definiciji ateizma.

        • Da, Dalajlama je v bistvu ateist. Budizem ne pozna boga v našem pomenu. Priznavajo pa
          človekovo dušo, ki teži k popolnosti in poznajo obredje. Poznajo pet pravil, ki so identična 10 zapovedim, ko odštejemo tiste, ki govorijo o veri v boga. Ne poznajo greha in nagrade. Nagrada za to, da se držiš 5 pravil je to, da si boljši človek. Upoštevanje etičnih pravil je za njih duhovna rast, ne pa izpolnjevanje božjih zapovedi.

          Sodobni ateizem ne pozna duhovnih vodij, ki bi poosebljali moralo. Tudi papež Frančišek ni »zgled morale v svetu« kot oseba, ampak kot papež. Ali bi lahko za katerega od njegovih predhodnikov lahko rekli, da ni bil zgled morale v svetu? No vidite!

          • To, da je dalajlama ateist, je lep primer tega, kako ateisti nujno potrebujejo religije z napakami, sicer ateizem ne bi imel smisla.

            Zato pa se igrajo te besedne igrice – in ugotovijo, da je Dalajlama ateist.

          • Korektno sem napisal, zakaj je dalajlama “v bistvu” ateist. Tudi je razvidno, da ni ateist v enakem smislu kot jaz.
            Ne razumem, zakaj se počutiš ogroženega, saj nikomur nič nočem.

      • Zakaj meniš, da vera bledi? 😉

        Morda se podobno kot energija le pretaka iz ene oblike v drugo in ne izginja. 🙂

    • Vi ste očitno veren človek in meni na misel ne pride, da bi imel to za kaj slabega. Če vam pomaga živeti, je to čudovito. In tudi mi na misel ne pride, da bi kogarkoli prepričeval, da imam sam prav. Samo povem svoje mnenje in izkušnjo, da človek ne potrebuje vere v boga, da bi živel pošteno in duhovno bogato. Ne vem pa, zakaj se ob taki izjavi verniki počutijo ogrožene in mi hitijo razlagati, kaj vse je narobe z mano.

      Ne vem kakšna je to vernost, če si veren samo zato, da boš nagrajen. Ali ni to malo otročje, zrel človek pač ne potrebuje take motivacije. Saj zrel človek še neznancu v stiski pomaga, ne da bi pričakoval plačilo. Kdor ne najde plačila in motivacije za dobro delo v samem sebi, mu tudi vera en pomaga.

      Zlo je kruta realnost za vernika, za nevernika pa ne obstaja, dokler kdo koga ne mahne po glavi.

      • Tone, v prvem odstavku govoriš nekaj, v drugem pa dejansko, da odrasel in zrel človek ne rabi vere.

        Torej imaš verne za nezrele itd…

      • Res je, da zrel človek ne potrebuje verske morivacije za odgovorno in pošteno življenje. A je tuddi res, da večina vernikov ni postala vernih, ko so že dozoreli. Večina vero sprejme v otroštvu, kot tradicijo. Kot verniki potem odrastejo v zrele osebnosti. Odrasel, dozorel človek pa vere za pošteno življenje (in o tem teče beseda) res ne potrebuje. Lahko pa jo sprejme kot obliko duhovnega živlenja.

    • Jaz samo poskušam biti realen. Svet, kakršnega opisujete, je nerealen, ne obstaja. Glede na to, da je bilo že dosti mahanja po glavah, zlo obstaja.

      Sploh ne skušam trditi, da je z vami kaj narobe. Če mi vaši komentarji ne bi bili v redu, se najbrž sploh ne bi pogovarjal. Samo ne strinjam se z vašim vztrajnim zanikanjem boga. Ni logike.

      Mislim, da morala, kot jo poznamo, izhaja iz morale naših prednikov, ki so vendarle bili verni. Tu je neka inercija. In glede na to, da vera bledi, tudi morala bledi. Da morala bledi, je dejstvo. Če bi se morala v današnjem svetu krepila, bi vaše trditve imele logiko.

      Kdo je danes največji zgled morale v svetu? A je kakšen ateist? Ne, to je papež Frančišek, globoko veren mož. Pri njem pa res ne more biti drugače, kot da je zares veren.

    • Tone pravi:

      Mi je žal, da moram to reči, ampak kaj morem, če je res. Vi ste ujetnik svojih prepričanj in vas realnost ne zanima, zanimajo vas samo tista dejstva, ki potrjujejo vaše prepričanje. Tako pa je mogoče dokazati vsako prepričanje.

      Vzemiva samo vašo zadnjo trditev, da je papež Frančišek zgled morale v svetu. Kaj pa je do sedaj naredil ali rekel takega, kar nismo že neštetokrat videli in slišali? Kako naj bo zgled morale v svetu, če milijarde hindujcev, muslimanov in drugih zanj še slišali niso in jih njegovi nauki ne zanimajo. Za stresanje obrabljenih modrosti o ljubezni, skromnosti in miru imajo svojih duhovnih vodij v izobilju. Ali Dalajlama uči kaj drugega?

      =========================
      Hvala za iskrenost. Zdaj bi vas prosil še za toliko prijaznosti, da mi poveste, katera od mojih trditev je skregana z realnostjo. Da bom vsaj vedel pri čem sem.

      Prej bi rekel, da ste vi ujetnik svojih nerealnih prepričanj. Stalno govorite o nekem ateističnem človeku, ki bo z moralnostjo od ne vem kje naredil boljši svet. In ko vas prosim, da izmed vseh miljard ljudi navedete enega samega takega, ste tiho. Aja, mogoče ga v kakšnem laboratoriju še delajo.

      Tone pravi:
      Ali bi obstajalo zlo, če bi bili vsi ljudje dobri?
      =======================
      Tako so razmišlali komunisti. Potem so samo še poiskali tiste ljudi, ki niso bili dobri, in so jih pobili …

      • »Ali bi obstajalo zlo, če bi bili vsi ljudje dobri?«
        Na to vprašanje se lahko odgovori samo z ne ali da. Vernik bo rekel da, nevernik pa ne. In ni nobene potrebe v to mešati komuniste. Veste, komunisti, ki so pobijali v Rogu ali Hudi jami, so bili vsi krščeni in hodili k verouku, ker je bil takrat, ko so hodili v šolo obvezen.

        • Če bi bili vsi ljudje dobri, zlo med njimi ne bi obstajalo.

          Obstajajo pa tudi recimo naravne nesreče ali pa bolezni, katerim človek ne bore biti vedno kos.

        • Zlo v naravi ne obstaja, zlo je to, kar ljudje drug drugemu lahko naredimo. Da volk požre zajca ni zlo, on je taktat pri kosilu. Potres ni zlo, le nadležen je za ljudi, ki živijo v zidanih hišah. Če ne bi bilo potresov, tudi ne bi bilo Triglava, simbola slovenstva. Ljudje smo egoistični in imamo za zlo vse, kar nam ne prija. Ko zbolimo pa bakterije uživajo in je zanje zlo to, da vzamemo antibiotik.

      • »da mi poveste, katera od mojih trditev je skregana z realnostjo«
        Prosil bi vas, da moje komentarje berete dobesedno, da jim ne pripisujete pomenov, ki jih nimajo. Nikjer nisem zapisal, da so vaše »trditve skregane z realnostjo«, ampak da vas realnost ne zanima. Kaj s tem mislim, pa sem pojasnil takoj v naslednjem odstavku o papežu Frančišku. To, kar je tam napisano vas ne zanima, ker bi vam pokvarilo to, kar želite verjeti. S tem ni nič narobe, samo zunaj enoumne skupnosti se tako ne da pogovarjat.

        »Stalno govorite o nekem ateističnem človeku, ki bo z moralnostjo od ne vem kje naredil boljši svet.«
        Nikjer nisem ničesar takega zapisal, niti med vrsticami. Nisem prerok in me ne zanima izboljševanje človeka, taki načrti se vedno sprevržejo v nasilje. Samo preprosto napišem svoje mnenje in izkušnje o določeni temi. In to je vse. Ne ugibajte, kaj mislim, odgovorite na to, kaj rečem. Jaz se tega držim.

        • Zame je pomembno, kar vi v resnici mislite, ne to kar rečete.

          V nasprotnem primeru so lahko vaše besede tudi pravljica.

          • Ce resno mislite to, kar pisete in ne “igrate”, potem na podlagi Vasih prispekov ni tezko ugotoviti, kaj in kako mislite.

          • Seveda se da iz več zapisov sklepati na miselni svet pisca. Toda, če resno mislim s tem, kar pišem in ne “igram”, je to kar napišem, skladno s tem, kar mislim. In je važno samo to, kar je napisano.

            Tukaj pa praviloma ljudje ne komentirajo to, kar napišem, ampak to, kar mislijo, da mislim. Na tak način debata ni mogoča. Če kdo misli, da se sprenevedam in “igram”, naj se ne pogovarja z mano. Jaz take ljudi ignoriram, so čisto odveč na svetu.

          • Tale debata je postala čisto preveč zmedena.

            Sem pa precej radoveden, kakšen motiv vas žene, da se toliko ukvarjate s tem portalom. Težko si vas predstavljam kot ateista.

          • Mene pa čisto nič ne znima, kaj žene vas. Samo reagiram na to, kar napišete, če se mi zdi potrebno ali zanimivo.
            To priporočam tudi vam.
            O ateistih pa imate povsem zgrešeno predstavo, če smem pripomnit.

          • Pustimo zdaj ateiste in vero.

            Očitno se močno razhajava o eni, vsaj zame zelo ključni točki.

            Meni je zelo pomemben motiv tistega, ki govori. Všečne besede lahko govori vsak: Volk pri Rdeči kapici, Hitler, Stalin, Barack Obama ali pa Drago Ocvirk. V všečnih besedah je vedno tudi zelo velik delež resnice, drugače ne bi bile všečne.

            Recimo Drago Ocvirk. On je javna oseba, zato mislim, da imam pravico malo pokomentirati. Njegovi govori na radiu Ognjišče so bili med ljudmi zelo dobro sprejeti. Bili so jim jasni, v njih je bilo precej resnice. Glede na njegov intervju v Dnevniku pa gre sklepati, da je že dolgo časa čutil drugače, kakor je govoril. Na koncu je med ljudmi ostalo eno veliko razočaranje.

            Njegov motiv? Ugibam. To kar je govoril, mu je prinašalo velik ugled, občutek pomembnosti, vitalnost klub starosti. Zakaj ni govoril o temah, ki so mučile tudi njega? Najbrž bi doživel nasprotovanja od svojih, zasmehovanja, preganjanja. Ampak on je bil pomembna osebnost, imel je vplivne prijatelje, gotovo bi lahko kaj dosegel. Izbral je pač bolj udobno pot.

          • Najprej tole: »V všečnih besedah je vedno tudi zelo velik delež resnice«. Besede so všečne, če govorijo to, kar želimo slišati. Resnica pogosto ni ne lepa ne všečna, zato se ji politiki in drugi veljaki najraje izognejo.

            Primer Draga Ocvirka ste dobro izbrali. Jaz to vidim tako: Pravite, da so bili njegovi nastopi na radiu Ognjišče zanimivi in dobri. Predvidevam, da je govoril predvsem o verskih in teoloških temah, kolikor ga poznam iz javnih medijev se ni izognil družbeni kritiki, predvsem antikomunizmu. Mislim, da njegova osebna zgodba nič ne zmanjša kvalitete njegovih takratnih nastopov. Razen v primeru, če se je odločno zavzemal za celibat in grmel proti izvenzakonskim spolnim odnosom in pankrtom. V teh primerih bi mu upravičeno očitali hipokrizijo. Za to, kar je govoril kot teolog in filozof pa je nepomembno, kake je imel namene. Po mojem ni imel nobenih, kot dobrega govornika so ga povabili na radio pa je to počel. To je tako, kot bi igralki očitali da nastopa v filmih samo zato, da bi bila slavna. Slabi igralki, ki je za slavo pripravljena narediti prav vse, to lahko očitamo, pri dobri igralki pa je nepomembno, tudi če ima tudi ta motiv.

            Nameni so pomembni samo, če so namenoma slabi, če s sladkimi besedami, ki jih poslušalec želi slišat, poslušalca motivirajo za nek svoj cilj. Normalen človek pa tega ne počne, njegovi nameni so jasno izraženi v njegovih besedah. Tu se je treba ravnati kot v pravu: bolj pravično je lopova izpustiti, kot nedolžnega obsoditi. Bolj pametno je kdaj komu nasesti, kot ves čas vse sumiti, kaj imajo za bregom.

          • Pravite, da je bolj pametno nasesti …

            Če bi bila civilna družba v naši državi malo bolj kritična … predvsem do svojih …

            … potem ga elita ne bi toliko srala.

            Ne bova se kmalu strinjala. Jaz pač nisem predstavnik elite.

          • Vi govorite o tem, kakšna je vaša predstava o navadnem (malem) človeku.

            Če kdo hoče malega človeka res poznati se mora ponižati na njegov nivo in živeti njegovo življenje, vsak dan.

          • Jaz pa mislim, da smo navadni ljudje kar vsi. Razen nekaj tistih, ki prevzemajo večje odgovornosti, ali tistih, ki so medijsko eksponirani. Pa še to ne drži vedno. Milena Župančič je na primer v vsakdanjem življenju čisto navaden človek, čeprav jo sloraj vsak Slovenec pozna.

      • “Najbolj se izplača biti ravno toliko moralen, da te ne dobijo.”
        Zaradi takih kot ste vi so bili izumljeni grehi in božje kazni. Ampak brez uspeha, saj se število poštenih lopovov zaradi tega ni nič zmanšalo.

  23. zaradi zgoraj navedenih ciljev ti sloji zlorabljajop tudi cerkev s tem, ko jo skušajo onemogočiti ali celo odpraviti, ker se zavedajo, da je ona organiziran branik pozitivnih vrednot.

  24. ..Dostojevski je vse to genialno povzel v enem stavku…

    ..”če ni Boga, je vse dovoljeno ! “….

  25. To bo hudič, če zgubite vero! Takrat ne bo dobro biti v vaši bližini.
    V tem smislu je vera res dobra, da brzda take primerke kot ste vi.

  26. Sem malo razmišljal kako reagirati na članek, v katerem je več neumnosti, kot sem jih prebral v celem letošnjem letu.

    Evo, tole sem nekje prebral, tole je edini pravi odgovor: “Ko kdo prisega na etiko in moralo, se, prosto po Lacanu, primem za pištolo”.

  27. ..Jezus je ljudi poleg vsega drugega ljudi osvobajal tudi okov etike in morale..

    ..ne tako, da ju je ukinjal…temveč tako, da jim je dal “novo” podlago in izvor…

    sntifarizejstvo press

  28. Še moje razmišlanje.
    Mogoče se tu nekako zamegluje razliko med poslušnost in moralnost. V nekaterih primerih pridemo do enakih rezultatov, kar pa še ne pomeni jih lahko enačimo.

    Kdo nas bo učil moralnih norm? Jaz mislim da mi sami. Vsak človek mora sam priti do tega kaj je prav in kaj narobe. Pri tem pa je potrebno razumevanje situacije, kako in na koga moje dejanje vpliva ter predvsem dosti empatije. Pri tem seveda igrajo veliko vlogo starši kot vzgled, ter seveda družba kjer se odkrito govori o dotičnem primerih. Veliko pomagajo knjige ter dobre predstave (filmi), kjer se ljudje lahko postavimo v kožo drugega ter tako občutimo čustva drugega, ki jih sami še (hvalabogu) nismo izkusili v realnosti.

    Naj ponazorim z recimo umivanjem zob. Lahko otroku govorimo da jih mora umivati, ter mu poleg tega grozimo še s kakšno kaznijo. Ampak dokler otrok ne dojame kakšne so posledice neumivanja jih bo umival samo iz poslušnosti in ne iz potrebe same.

    In kdo je kriv da je trenutno taka sitacija? Naši starši in mi sami. Pri tem se je treba zavedati da politiki in vodilne osebnosti niso iz drugega planeta, ampak so del naše družbe, katero ustvarjamo mi vsi.

    Če kdo misli da bi izboljšali moralo z vnosom verouka v šolstvo, bi raje priporočal da vnesemo v šolstvo raje gledališko vzgojo. Sem prepričan da bodo boljši rezultati.
    Kar se tiče tega da vržemo proč prve tri, mislim da lahko vržemo proč tudi četrtega. Spoštovanje ti ni dano, spoštovanje si je potrebno zaslužiti.

    • Zdaj pa še povejte, zakaj bi se nekdo sploh trudil z moralnimi normami?

      Zakaj ne bi raje bil tak, kot recimo Gašpar Gašpar Mišič. Njemu pravno ni kaj očitati. On je car.

      • Kot sem že dejal – razumevanje posledic mojega delovanja.
        Recimo primer izplačila prevoza z bolj oddaljene lokacije kot je res. Če bi se ljudje zavedali da s tem kradejo iz skupne blagajne, nakar ne ostane dovolj za ljudi ki res potrebujejo. Ali pa recimo bolniški dopusti…. Ljudje preprosto raje rečejo “saj drugi tudi”.
        Tu pride ta moralna norma, ko se zaveš da s tem ko to počneš škoduješ svojemu sosedu, znancu in na koncu tudi samemu sebi. Tu ne potrebuješ nobenih zakonov, vse kar je potrebno je empatija.

        • Zakaj pa se s tako gnido kot je Mišič sploh ukvarjate? Čez mesec dni bo kot da ga nikoli ni bilo. Taki ljudje so kot naplavine po neurju – prvi dan so nadležne, čez tri dni pa kot da jih nikoli ni bilo.

          • Zato se z njim ukvarjamo, ker je pač pomembna živina in zaseda pomemben položaj.

            Verjamem, da bodo o njem počasi nehali pisati (kot vedno), ampak vse to, kar se dogaja, je le predstava za javnost, v Luki Koper bo pa ostal in z denarjem zalagal Jankoviča in Popoviča.

          • Ne bodo o njem nehali pisati, vrnil se bo tja kamor spada – med mešetarje z nepremičninami in ne bo več zanimiv. V zmedeni družbeni situaciji se mu je uspelo za trenutek zriniti pod glavni žaromet in to je vse. Če sta si ga izbrala Janković in Popović sta pač amaterja.

      • Glede na to kako velik občudovalec Gašpar Gašpar Mišiča ste, nima smisla z vami razpravljati o moralnih normah.

    • Zrelemu človeku se ni treba nič truditi z moralnimi normami, to mu je v užitek.

      Veste, jaz bi bolj zaupal človeku, ki se mu ne ljubi krast, kot takemu, ki razglaša svoje visoke moralne norme.

  29. Gre za pomemben članek, ki odpira številne prebleme, tako da nudi človeku precej koristne snovi za razmišljanje. Sicer pa imam dve pripombi.

    Meni nihče ne preprečuje temeljne človekove pravice do vzgoje otrok v skladu z lastnim prepričanjem. Otroci me namreč opazujejo.

    Avtor omenja spoštovanja življenja od rojstva do smrti, hkrati pa se opredeljije proti kršenju človekovih pravic. Pri nas se najbolj krši pravice otrok pred rojstvom.

  30. V javnosti, tudi v medijih, opažamo dve struji:

    Prva, ki se izogiba pisanju, govorjenju in izobraževanju o moralnih vrednotah.

    In druga, ki spodbuja nasprotno delovanje, ki je usmerjeno k spodbujanju vrednot.

    Katera ravna pravilno?

    Katera lahko pričakuje boljše rezultate v družbi, zlasti še pri mladih?

  31. ..kaj pa sploh postulira in dela etične in moralne norme, za brezpogojne in obče…kaj jim daje imperativ in imperativnost..

    ..če ni Imepratorja..??

Comments are closed.