Kdo nam bo (še) lahko delil pravičnost?

12
Foto: Odbor 2014.
Foto: Odbor 2014.

Civilna pobuda Resnica in sočutje je nedavno odprla razstavo v celicah enega izmed številnih zaporov bivšega režima na Beethovnovi v Ljubljani, opuščenega v šestdesetih (dokončno v osemdesetih) letih prejšnjega stoletja. Ljubljančan, ki je prišel na razstavo, je pripovedoval, kako je iz kleti drugega zapora v križišču na Resljevi cesti večkrat slišal krike mučenih zapornikov, ki še vedno odmevajo v njegovem srcu, da se pogosto vrača k usodi zaprtih nesrečnikov. Podobno kot celice na Beethovnovi tudi drugi kraji trpljenja in mučenja še vedno niso urejeni kot kraji spomina in opomina. Slikarji, ki so sami pospravljali celice za razstavo, so med drugim po kotih še našli izstreljene tulce nabojev. O razstavi in pobudi se – podobno kot o neurejenih grobiščih – javno malo ali nič ni govorilo. Mediji, tudi tako imenovani nacionalni, se teh tem žal izogibajo. Tako so ob obletnici osvoboditve Auschwitza 29. 1. na Odmevih RTV SLO naštevali vsa druga taborišča: od Armencev do Bošnjakov, o povojnih v Sloveniji ni bilo niti besede, kakor da bi Slovenci in druge povojne žrtve pri nas ne bili ljudje, vredni imena. Taka slovenska »medijska svoboda« pa v osebni in družbeni podzavesti vzdržuje razdor in seje nemir med nami.

Na drugi strani pa so nas nacionalni mediji posiljevali z obletnico odhoda komunistov iz Beograda. Kje je čut za človeškost, če se javno poveličuje ljudi, ki so do osamosvojitve organizirano sodelovali pri zatiranju, nadziranju in zapiranju žrtev ter zlorabljali sodstvo in druge represivne organe za zatiranje svobode. Tako stanje duha pri nas omogoča omenjenim, da še nadaljujejo z usužnjevanjem slovenskih državljanov in preprečujejo normalno delovanje zakonodajne, izvršne, sodne in medijske oblasti ter gospodarstva. Slovenci zato ostajamo ujetniki laži in krivic ter žrtve političnega, socialnega in ekonomskega zatiranja.

Rablji imajo privilegije, žrtve so zamolčane, svojci in njihovi somišljeniki pa so drugorazredni državljani. Poveličuje se socialistične odnose, ki jih itak nikoli ni bilo, saj gre v resnici za premišljeno strategijo zagotavljanja privilegijev bivše elite in njenih naslednikov, kakor je že pred petdesetimi leti povedal partijski republiški sekretar za pravosodje: »Želimo ustvariti pogoje, da bi se sodišča čim bolj uveljavila kot aktivni dejavnik v preobrazbi človeka in socialističnih odnosov. /…/ Za urejanje tega problema so zainteresirane razen pravosodja tudi družbeno-politične skupnosti, ki volijo in razrešujejo sodnike ter sodišča tudi financirajo.«

Te naveze še danes pravosodje usmerjajo po meri privilegiranih, tokrat paradržavnih družbeno-političnih skupnosti. Te ohranjajo nepreglednost v sodstvu, onemogočajo privatizacijo in preprečujejo prizadevanja za rehabilitacijo žrtev. V posmeh demokraciji Forum 21 prireja posvet o človekovih pravicah, kjer sodeluje bivši funkcionar, ki je v polpreteklem režimu z Leninom zatrdil: »V tem smislu je kazensko pravo sredstvo za ‘zatiranje in za sistematičen boj proti določenemu delu prebivalstva’.« Seveda je v tem razrednem izključevanju tudi deloval in očitno je namera omenjene združbe, da v sodstvu in drugih vejah oblasti to še traja.

Resnica in sočutje in Odbor 2014 pa si kot demokratični civilni pobudi prizadevata za očiščenje te osebne in družbene pohabljenosti. Zato vas, drage Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, pozivamo k iskanju in spoštovanju resnice. To je prvenstvena naloga odgovornih v javnem življenju, v politiki, sodstvu in medijih. Le spoštovanje resnice in pravice ter dobrega imena vsakega človeka, posebej zamolčanih žrtev polpreteklosti ter novih žrtev omenjenih družbenih stranpoti, lahko oblikuje kulturo sočutja ter vsem zatiranim vrne človeško dostojanstvo. Le to je pot, da pomorjeni dobijo ime, dostojen grob in večni mir. Ureditev medsebojnih odnosov med živimi in mrtvimi, spoštovanje vseh, posebno lastniških razmerij, ter odprto gospodarsko in ostalo družbeno poslovanje pa sta sestavni del družbenega očiščenja in normalne demokracije. Že srednjeveški misleci pa so zapisali, da gorje narodu, kjer se vladajoča elita, ki mora deliti pravico, pokvari. Kdo nam bo sicer še lahko delil pravičnost? Zato je skrb in odgovornost vsakega državljana, da imamo voditelje, ki bodo iskali resnico, delili pravičnost vsem ter spoštovali svobodo vsakega državljana, še posebej prizadetega. Ni rekel Jezus zaman: »Če se pa sol spridi, s čim se bo solila.« Zato, demokrati vseh dežel, združite se!

Pripis: razmišljanje je bilo najprej objavljeno v reviji Zaveza.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

12 KOMENTARJI

  1. …Želimo ustvariti pogoje, da bi se sodišča čim bolj uveljavila kot aktivni dejavnik v preobrazbi človeka in socialističnih odnosov…
    ——————

    Vzeli so si pravico, da bodo preobrazili človeka ?
    S silo, s prevaro in z lažjo.
    ?

  2. Problem je tudi v tem, da tako pronicljiva analiza, polna srca, kot je ta od g. Juhanta, “doživi” tri (3) komentarje, in še ti trije so samo neki medli odsevi brez prave energije in strasti. Zame so refleksije Juhanta, Štuheca, Senegačnika … pozitivni signali našega časa. Gre za pametne ljudi, ki presegajo intelektualnost zaradi intelektualnosti. Odziv ljudi na njihove prispevke je katastrofa. Pomota. Poškodovanost. Ne morem razumeti, kaj je narobe v narodu, da ne sliši (čuti) besed teh senzibilnih ljudi kot kliv po poštenem pogovoru in dogovoru. Komunizem, tak kot je bil in je, je treba brezpogojno obsodit, ne pa na tej podlagi stalno nekaj mučkat, s čimer mrtve potiskamo vedeno globlje v trdo zemljo.

    • “Juhanta, Štuheca, Senegačnika …”
      Kakor za koga. Ljudje smo različni. Recimo … prvi. Cel kup besed od nekoga, ki bi moral imeti dejanja. Je pač član skupine ljudi, ki se je zaobljubila, da ne bo mučkala pri odkrivanju Zla in hoji za Dobrim.

      Hm … torej sem poškodovan? 😉

        • g Lucijan,
          pa kdo tukaj mučka ?

          A nimamo parlamentarne demokracije, kjer nas predstavljajo – izbranci ljudstva ?
          A jih nismo izvolili zato da bodo reševali tudi to problematiko ?
          Se zelo strinjam s prispevkom g. Juhanta, ki ga zelo cenim. Vse do zadnje besede je res !!!
          In kaj naj mi razen da mučkamo ?

  3. Problem je v tem, da Slovenija nima prave smeri. Ladja je zablodila nekam po željah ciničnih uživačev, kar so, kljub temu, da znajo prepričljivo maskirati svoj obrz, komunisti. To je prava maškarada: Kučan, Spomenka in Tine, Svetlana, Žižek, Markeš, Virant,

    • Amelie. Priznam, prehitro sem šel skozi vaš komentar, zato vzamem nazaj to z mučkanjem.

      Jaz sem zato, da nam glavno merilo postane jasna beseda. Malo me jezi skoraj vedno slab odziv komentatorjev na publicisti, ki jih omenjam zgoraj, in še katere. Praviloma pa je več komentatorjev, ki s svojim relativiziranjem slovenske stvarnosti (vsi politiki so isti, Janša je kriv, samo mu ne morejo dokazati in podobna sranja) delajo nepopravljivo škodo v naši življenjski “atmosferi”. Komur še danes ni jasno, da so komunisti pokvarjena tolpa banditov, je bodisi udbaš ali bedak. Vse bolj jasno je tudi, da gre za pokvarjence, ki vsakršen diplomatski (kulturen) pristop izrabijo v svoj prid, tako da vsakogar, ki jim ponudi roko sprave, nategnejo. Ob naštetih publicistov, ki jim je jasna beseda resnična odlika, se mi zdi zastavonoša jasne in odločne besede Pavle Ferluga, ki ga berem v Demokraciji (včasih tudi v Reporterju). Njegovo videnje, da s komunisti ne sme biti nikakršnih kompromisov, ker te bodo zagotovo prevarali, se mi zdi tisti pravi zgled, kako ravnati s temi ljudmi. Poglejte samo, kaj ta druščina počne z Janšo, kaj z družino Zagožen in z vsakomer, ki jim servira kakršnokoli resnico, pa bomo razumeli s kom imamo opravka. Čim nekdo piše o Sloveniji kot banana republiki, pa čeprav kot demokrat z najboljšimi nameni, so ga komunisti zaradi mlačnosti prispodobe že pohrustali. To je le eden izmed številnih primerov, kako je medlo, mlačno, kulturno, diplomatsko, demokratično kritiziranje komunistov strel v prazno, izguba prepotrebne energije. Komunisti razumejo le trdo roko. Takšni so. Čim začnemo jokati in tarnati, se oni začnejo smejati.

      • Se popolnoma strnjam z vami.
        Glede pokvarjencev bi jaz temu rekla nekoliko drugače.
        Mnogi so samo zmanipulirani in se ne zavedajo čemu služijo. Ker je tako, to s pridom izkoriščajo tisti ki so pa zares pokvarjeni. Tako da tisti ki so višje držijo v šahu še druge. Vse skupaj poteka v polju nezavednega, brez kakršnegakoli dogovora.
        Ja, samo jasna beseda. In odločna.

Comments are closed.