Kdo komu laže?

3
100

Pred nekaj dnevi je v Kanadi na lepotnem tekmovanju za »Miss Universe« izbruhnila afera , kjer so »tekmovalko« izključili zato, ker se ni rodila kot ženska, ampak si je pred štirimi leti spremenila spol. Ker je aferica zaradi burnih odzivov zagovornikov »takšnih in drugačnih človekovih in ženskih pravic« dobivala vse bolj agresivne tone, se je vanjo vključil tudi lastnik licence, znani in razvpiti poslovnež Donald Trump. »Čeprav se ni rodila kot ženska, to še ne pomeni, da ni ženska zdaj«, je prepričan in je transseksualki dovolil sodelovati na tekmovanju za najlepšo v vesolju.

Naj bo to dovolj izhodišč za razmislek o tem, kaj smo, moški ali ženske in če je to sploh še kaj važno? Primeri kot so zgornji, ali pa recimo dr. Baričevič, Salome…, nam hočejo dopovedati, da je vse mogoče, da je vseeno kako se rodimo, važno je, kako se počutimo. Še celo več, prepričujejo nas, da se sami lahko odločimo, kaj bomo. Pa je to res tako preprosto? Ali le lažemo sebi in še bolj drugim (tudi s ponarejeno prijavnico na tekmovanje, kjer je zapisala, da se je rodila kot ženska), ki imajo o nas izkrivljeno, napačno, lažnivo predstavo…

Narave ne moremo prevarati…

Začnimo pri osnovi, pri genih in kromosomih. Geni so nanizani na nitastih strukturah, ki jim pravimo kromosomi. Praviloma imamo v večini celic 46 kromosomov. Podedujemo jih od staršev, 23 od očeta in 23 od matere, tako da imamo dva seta po 23 kromosomov, oziroma 23 parov. Kromosomi s številkami 1 do 22 so pri moških in ženskah enaki. Imenujemo jih avtosomni kromosomi. Par številka 23 pa se pri moških in pri ženskah razlikuje. Sestavljata ga spolna kromosoma. Ločimo dva različna spolna kromosoma, ki jih opišemo kot kromosom X in kromosom Y. Praviloma imajo ženske dva kromosoma X (XX). Ženska podeduje en kromosom X od matere in drugi kromosom X od očeta. Moški imajo praviloma en kromosom X in en kromosom Y (XY). Moški podeduje kromosom X od matere, kromosom Y pa od očeta.

Je torej mogoče, da bi si z vbrizgavanjem hormonov nasprotnega spola, spremenili spol? Kje pa! Oseba, ki je bila rojena kot moški bo lahko le IZGLEDALA kot ženska, če si bo vbrizgavala ženske hormone. Če si bo z operacijo omislila še »plastične« prsne vsadke, bo še bolj podobna ženski, a ženska še vedno ne bo. Celo če si bo ta oseba dala operativno odstraniti moške spolne organe, ne bo nikoli postala ženska. Narava je tukaj neizprosna. Geni in kromosomi govorijo neizpodbitno resnico, ki je nikakršna šarada, šminka in duševno počutje, ne more prevarati.

Ko je izgled pomembnejši od resnice

Dr. Baričevič je bil na izgled kot moški, vendar pa ni imel moških spolnih organov. Lahko se je počutil kot moški, lahko je navzven tudi dajal tako sliko, a vendar  je bil iz vidika narave vedno Maja, rojen z ženskimi geni, z maternico in kot tak je bil ženska. Če bi hotel, bi lahko, kot nam kažejo primeri iz tujine, kljub vbrizganim moškim hormonom tudi rodil… Salome pa ne bo mogel nikoli! Neizprosno.

Za nekaj hipov se še ustavimo ob kanadskem primeru dečka, ki hoče biti ženska, še več, ki hoče biti celo ena izmed »najlepših žensk na svetu« in je za to pripravljen sprožiti celo spor z odvetniki in čuvaji »človekovih pravic«. Da je ženska je dokazoval s potnim listom… Prepričan sem, da bi se kakemu uradniku lahko zapisalo celo, da je nekdo nosorog in bi to uspel vpisati v svoj potni list. A vendar zaradi vpisa vanj, še ne bi bil nosorog. Taki argumenti so torej popolnoma nesmiselni. Kot je nesmiselno pričakovanje bodočega »snubca« omenjene missice, ki bi si z »njo« želel biološkega otroka. Ta oseba bo lahko lagala vsem (najbolj seveda sebi), da je ženska, a ženska ne bo nič bolj, kot kaže njena slika… Uradnik, ki je omenjeni osebi na osnovi zunanjega izgleda izdal potni list v katerem piše, da je ženska, za to pač ni pristojen, prav tako kot Donald Trump ni pristojen za trditev, da nekdo, ki je bil moški še pred štirimi leti, to zdaj ni več, saj mu njegove oči to pač sporočajo.

Kaj pa pravica do resnice?

Je res mogoče, da je pravica do laži nad pravico do resnice? Kje je posameznikova pravica, da izve resnico? Kaj na sodišču »navidezna« resnica ni pravzaprav laž, saj ne odraža dejanskega stanja? Je bil ta primer res primer diskriminacije in kršenja človekovih pravic? Ali je bila po drugi strani objektivno kršena pravica do resnice?

Svet smo s svojim izprijenim pogledom pripeljali do skrajnosti. V tem videu (zanimivo, da je prav tako iz Kanade), je lepo prikazana »svoboda«, ki jo vcepljamo najmlajšim. Sejemo pa samo zmedo. Kdor ima težave s svojimi občutji spola, potrebuje pogovor s strokovnjaki. Transseksulanost je opredeljena kot spolna motnja, kjer svetujejo obisk zdravnika, »ob nastopu občutka ujetosti v lastnem telesu, nezmožnosti poistovetenja s svojim telesom, ob želji po spremembi spola.«

Če tega danes ne zmorejo presoditi niti na sorazmerno obrobnem lepotnem tekmovanju, potem lahko le zavzdihnemo: Quo vadis mundus?

3 KOMENTARJI

  1. To so bolezni bogate potrošniške družbe. Zlata doba, vrhunec potrošniške družbe je mimo, s tem pa tudi bolezni tega tipa. Kar človeška pament ne more postaviti nazaj v normalne tire, narava postavi sama.

  2. Danes, v “moderni” dobi, je biti “moderen”, “moderno” in “napredno”. Kako bo ta “modernost” in “naprednost” izgledala čez nekaj generacij, se nihče ne vpraša. “Moderno” in “napredno” ne prinaša vselej napredka, celo več – degeneracijo.

  3. Problem pri ljudeh, ki zamenjajo spol, je v tem, da drugačne rešitve, kot operacija, za njihove težave ni. Ko zamenjajo spol, so srečni.

    Težava pa nastane, ko pride do drugih ljudi. Najbrž si večina heteroseksualnih ljudi ne želi transseksualca za partnerja.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite