Kdo je bil v resnici kriv za vračanje domobrancev?

43
3830

vracanje domobranciV Pogledih št. 82-82 urednik, lastnik STUDIA SLOVENICA dr. Janez Arnež, Ljubljana, piše o obdobju 1942-1945 o Kreku,[1. Miha Krek (1897-1969), slovenski politik, minister v jugoslovanski vladi v Londonu. V emigraciji predsednik SLS in Narodnega odbora za Slovenijo. Op. ur] Kuharju,[2. Alojzij Kuhar (1895-1958, brat Prežihovega Voranca, duhovnik, sodeloval pri delu kraljeve vlade v Londonu. Op. ur.] slovenskem domobranstvu in usodnem vračanju iz Vetrinja maja leta 1945. Podatki so deloma novi, zgodovinsko pomembni. Določene izjave in trditve pa se mi zdijo zgrešene, zato ta komentar.

Omenjeni so Kuharjevi govori na BBC, kjer je z namenom, da bi rešil domobrance pred pričakovanim partizanskim maščevanjem, fizično eliminacijo, svetoval pristop k Titovim silam. Kuhar in Snoj,[3. Franc Snoj (1902-1962), slovenski politik in gospodarstvenik, med vojno deloval v Londonu, obsojen na Nagodetovem procesu.] ki je imel sina pri domobrancih[4. Snoj je pristopil k novi vladi DFJ (Demokratične federativne Jugoslavije – hibridno ime, ki je označevalo vmesno tvorbo uzurpirane kraljevine pod de facto Titovo oblastjo, pred potvorjenim referendumom leta 1946, s katerim je bila dokončno vpeljana republika, op. ur.), se vrnil in je sinu komaj rešil življenje.] sta bila naivna, tako pravilno komentira pisec, in sta upala, da bosta kaj rešila. V takratnih razmerah je pristop domobrancev k revoluciji bil nemogoč. Ta je bila prepričana v svojo zmago in bi domobrance, ki bi se ji hoteli pridružiti, v najkrajšem času odstranila, tudi fizično. Zadostuje zgled Turjaka (septembra 1943). Partizani so za primer predaje jamčili življenje in varnost 700 vaškim stražarjem. Ob sami predaji so pobili 35 ranjenih nekomunistov. Naslednji dan je bilo 60 pobitih v Velikih Laščah, med njimi tudi dr. Kožuh. Preostale vaške stražarje, ki so bili zdaj v partizanskih delavskih bataljonih, so počasi pobili. Z begom se je rešilo komaj 300 ljudi. Takih predaj in dogovorov je bilo več, vedno z istim rezultatom.[5. Pomemben izviren prispevek o tem je podal kapetan Uroš Šušterič, str. 135 in dalje.]

Zakaj je Kuhar tako govoril močno v prid revolucije in angleške politike združitve obeh taborov po dogovoru o skupni vladi Tita in Šubašića? Ali je dobil tak nalog ali samo namig na BBC, ne vemo. Ali je mogoče, da je bil Kuhar v tistem obdobju naklonjen levemu taboru? Kuharjev brat Lovro, Prežihov Voranc, nekdanji diplomat na ambasadi in konzulatu SZ na Dunaju, je takoj po vojni pisal očetu podpisanega, pismo hranim, naslednje: »Moj brat v Londonu nam je naklonjen in se izogiba politični emigraciji.« Mogoče je Voranc tu mislil na obdobje takoj po končani vojni in revoluciji? Duhovnik Kuhar je 1946 leta iz Londona emigriral v ZDA. Bil je med drugim spreten finančnik in je prišel v New York z delnicami, ki so bile vredne 80 tisoč (takratnih!) dolarjev. S političnimi emigranti se je družil malo ali sploh ne! Zamera zaradi njegovih govorov po BBC-ju je bila velika!

Neimenovani angleški funkcionar, verjetno z zunanjega ministrstva, je Kreku zasebno povedal: »Domobrancem preti nevarnost prisilne vrnitve ob koncu vojne, če bodo skupaj z Nemci in v nemških uniformah prišli k zahodnim zaveznikom.« To obvestilo je Krek poslal polkovniku slovenskih enot Jugoslovanske vojske v domovini (četnikov) v Sloveniji Ivanu Prezlju. Ta naj bi sporočilo predal domobranskemu poveljniku Francu Krenerju, ki pa je zanikal, da kdaj tako opozorilo prejel. Je pa Prezelj o tem sporočilu javno govoril. Vsekakor poveljstvo domobrancev, ilegala SLS v domovini, nista napravila ničesar v okviru tega sporočila. Tukaj, tako pisec, naj bil bila glavna krivda, da je prišlo do tragičnega vračanja. Ne drži! Gornja zahteva, da naj domobranci ne pridejo na zahod z Nemci, bi mogla tudi biti povezana s Churchillom. Ta je upal, da se bodo nedićevci in ljotićevci, umaknjeni v Slovenijo, uprli Titovi revoluciji. Če bi domobranci ostali doma, bi to bila dodatna sila, ki bi mogla zaustaviti revolucijo …? Gornje opozorilo ni bilo nič novega. Domobranci so vedeli, čutili, da je sodelovanje z Nemci povezano z nevarnostjo. Začuda jim ni bilo nikoli povedano, da je v mednarodnem pravosodju in praksi od 1870 naprej domača policijsko-vojaška sila dovoljena, legitimna in častna. Haaška konvencija iz leta 1907 takšno kolaboracijo celo ukazuje, s prisego lojalnosti okupatorju vred.

V tistem času, jeseni 1944, je bil položaj v domovini takšen, da se ni dalo za sodelovanje z revolucijo napraviti ničesar. Poglejmo opcije:

a) Pristopiti, pridružiti se partizanom. Ti, ki so imeli zmago revolucije malo manj kot v rokah, svojih najhujših nasprotnikov, katerim so napravili toliko neizmernega gorja, ne bi sprejeli. Če pa bi jih formalno sprejeli, bi večino domobrancev prav na hitro eliminirali. Dokaz za to je Turjak septembra leta 1943! To je bil že čas, ko sta Tito in Kardelj že odločila, da bodo vsi domači zajeti oboroženi nasprotniki z ozemlja celotne Jugoslavije usmrčeni. Dokaz: 28. junija 1944 so četniki proslavljali Vidov dan v Batini palači v Ljubljani. OF KPS jih je izdala Gestapu in so bili vsi aretirani in dolge mesece zaprti!

b) Oditi v ilegalo, med četnike, tj. v Jugoslovansko vojsko v domovini, ki je po katastrofi v Grčaricah v Sloveniji poskušala obnoviti svoje enote. Partizani bi – skupaj z okupatorjem, s katerim so ves čas revolucije dejavno sodelovali[6. O tem prim. knjiga Miloslav Samardžić et al., Sodelovanje partizanov z okupatorjem, Založba Ignis, Ljubljana 2012.] – vse te nove ilegalce v najkrajšem času fizično eliminirali. Ne smemo pozabiti na SS generala Rösenerja.[7. Rösener je bil hkrati SS-general in Polizeigeneral, oboje v eni osebi. Domobranci so mu bili podrejeni kot policijskemu generalu. To navajamo zato, ker komunisti dejstvo, da je bil tudi SS-general, pogosto uporabljajo za neresnično obtožbo, da so bili domobranci v resnici enote SS. Op. ur.] Ta je javno povedal, da bi v primeru nereda, dezerterstva pri domobrancih vse te ljudi mobiliziral – kakor so leto ali dve pred tem Gorenjce in Štajerce – in jih poslal na rusko fronto. Nemški okupator je bil proti koncu okupacije silno radikalen, nevaren, pomislimo na februar 1945, ko so za mrtvega nemškega podoficirja blizu Celja pobili 99 talcev.[8. V resnici 100, enega so ustrelili na begu.] Prej je bilo 10 rojakov za mrtvega Nemca zdaj, proti koncu vojne, pa skoraj 100 rojakov za 1 Nemca. Nemci so bili smrtno nevarni vsaj do konca aprila 1945! V Varšavi je bilo 200.000 pobitih!

c) Pobegniti in se skrivati. Ne samo, da tako veliko število pobegov ni bilo mogoče, s pobegom bi tudi izpostavili civiliste nekomuniste likvidacijam, kot je to bilo v obdobju od junija 1941 pa do edinega slovenskega narodnega upora vaških stražarjev, julija 1942.

Da je bilo gornje opozorilo nepotrebno, dokazuje odločba Štaba zaveznikov v Caserti, Italija. Kot je napisal grof Nikolaj Tolstoj v knjigi Minister in poboji (The Minister and the Massacres), se je ta odločba z datumom 30. aprila 1945 glasila: »Zavezniška vojska ne bo vrnila v Jugoslavijo nobenega pobeglega civilista ali vojaka, ki bi se zatekel v njeno okrilje.«

Podani razlog: v Jugoslaviji so imeli državljansko vojno. Odločba je bila očitno tajna, če bi Krek vedel zanjo, bi to nedvomno takoj sporočil našim. Dokaz o tej odločbi: Po tragični vrnitvi domobrancev je ameriški civilni predstavnik v štabu v Caserti vprašal maršala Alexandra, zakaj je vrnil domobrance in druge v Jugoslavijo v nasprotju z gornjo odločbo, da vračanja ne bo. Ta je odgovoril: »To sem storil, ker so ti begunci predstavljali velik problem pri prometu.« Očitna laž angleškega maršala!!!! Domobranci ki so bili v Vetrinju, so imeli kakšnih 10 kamionov in 10 avtomobilov ali še manj! Ti prometa niso mogli niti najmanj ovirati.

Azil

Azil spada med človekove pravice in velja tako za civiliste kot tudi za vojake. Varno bivanje in zatočišče jamči vsem političnim beguncem. Noben mednarodni dogovor ali pogodba ne moreta zanikati te pravice! Slovenski domobranci in civilisti so prosili za azil angleško vojsko 11. maja 1945. Vojska jim je azil odobrila. Zakaj je temu navkljub prišlo do vračanja in kdo je kriv?

Angleži so imeli svoje zasedeno ozemlje v Južni Avstriji na Koroškem. JLA in naši partizani so jih sledeč umikajoči se nemški vojski pri tej zasedbi prehiteli in se za zahtevo Angležev, naj se umaknejo na staro jugoslovansko-avstrijsko mejo, niso zmenili. Konflikt je bil tako težak, da so Angleži že izbrali datum, 5. julij 1945, ko bi vojaško napadli JLA in partizane. Tu je bil že tudi začetek hladne vojne in zavezniki so sklenili, da je treba svetovni komunizem v prvi fazi ustaviti na stari avstrijsko-jugoslovanski meji! V tem težkem trenutku so verjetno na angleško pobudo sklenili s Titom naslednji, za nas SLOVENCE USODNI DOGOVOR, ZLOČIN STOLETJA!

Pogodba sklenjena v Beogradu 14. maja je določala:

a) vse jugoslovanske oborožene enote na Koroškem se bodo do 19. maja 1945 umaknile na staro jugoslovansko-avstrijsko mejo.

b) angleška vojska bo predala in vrnila v Jugoslavijo slovenske domobranske in vse druge srbske in hrvaške vojake v angleški zasedbeni coni, in to začenši s 24. majem 1945. Tako se je zgodilo in to DOKAZUJE, DA SO SAMO IN EDINO ANGLEŽI KRIVI ZA TO VRAČANJE, ZA TA ZLOČIN STOLETJA.

Pisec se sprašuje, zakaj niso vračali iz Italije? Dejansko niso vračali niti iz Avstrije, dokaz: dve ukrajinski diviziji, 20.000 vojakov v okviru SS, so brez najmanjšega problema preselili v Kanado! En sam Madžar ni bil vrnjen!
Pisec navaja Kreka v pogovoru z P. Rantom (SLS iz Buenos Airesa) in mu pripisuje naslednje težko verjetne izjave: »Krek ni bil daleč od obsodbe domobranstva. Neslovenskega je bilo v domobranstvu več, kot smo mislili …« Nesmisel, netočnost te izjave je tako velika, da bi komaj mogla biti Krekova! Domobranstvo so bile elitne slovenske enote, tvegale so življenja v boju z revolucijo. Njihova povezava z Nemci je bila en sam boj za slovenske interese, še posebno so branili uporabo slovenskega jezika. Bolj slovenski niso mogli biti.

In še Krek: »Če bi bili mi v Londonu brezobzirni, bi morali takoj povedati vse slabosti domobranskega pojava in bi morali podčrtati škofovo slabost, ker je tako močno nastopal proti domačim komunistom, pa skoraj nič proti tistim, ki so šli s fašisti in nacisti, in zelo malo proti okupatorskim odredbam, ki so bile pogosto zelo krvave.« Tragična netočnost, čisti nesmisel – Krekova? Kdo ve???

Škof naj bi bil manj kritičen do komunistov?? Škof Rožman je povedal , česar si drugi niso upali, recimo ob priliki umora bana Natlačena, in še prej, ob umoru Jaroslava Kiklja, da je NOB velika prevara, velika resnica pa krvava revolucija v Sloveniji. In še: naš nepozabni škof je bil edini škof v Evropi, ki si je upal javno in glasno obsoditi fašistične in nacistične grozote.[9. Poleg poljskega primasa Hlondta, Hlondtovo poročilo o nacističnih grozotah je dal leta 1940 prevesti in ga je objavil. Op. ur.] Kako prav je imel, bolj kot Vatikan takrat.

Vprašanje

Zaključim z vprašanjem. Pisec za to tragedijo pripisuje kolektivno krivdo vsem tistim, ki so bili seznanjeni s Krekovim sporočilom – nekaterim domobranskim častnikom, politikom in članom Narodnega odbora. Obtožba ne drži! Zločin stoletja je bil tajno organiziran in do same izvršitve ga ni bilo mogoče niti predvidevati. Edini krivec je angleška vojska, najverjetneje tudi Churchill, ki je za to nujno moral dati svoje soglasje in ukaz. Narodni odbor je napravil, kar je mogel. Dvakrat je posredoval pri angleški vojski, prvič, ko je predstavil domobranstvo, drugič pa že med samim vračanjem.

Minister Krek je ob koncu vojne živel v Rimu. Caserta je blizu. Kako je mogoče, da ni izvedel za silno pomembno odločbo Zavezniškega štaba z dne 30. aprila 1945, da Jugoslovanov ne bodo vračali v DFJ? Domobranci bi ukrepali, če bi za to vedeli! Še slabše: kako, da ni izvedel za odločbo o vračanju domobrancev, ki je vsebovala člen, da tistih, ki se bodo branili pred tem, da bi jih vrnili, k temu ne bodo prisilili? Če bi za to v Vetrinju vedeli, bi bila rešitev na dlani. In slednjič, kako da ni po 8. maju takoj šel v Trst in Celovec? Izgovor, da ni dobil dovoljenja od zaveznikov, ne prepriča. Za pot v Trst ga ni rabil. Andersova poljska armada je bila v Rimu in Trstu, mnogi so z njeno pomočjo potovali v Avstrijo, zakaj ne minister Krek!? Škoda, interveniral je takoj po vrnitvi. Bilo je prepozno.

Besedilo je iz nove knjige Skrita, nepoznana zgodovina NOB – revolucije. Besedilo je bilo napisano 5. maja 2013 v Torontu. 

43 KOMENTARJI

  1. Moj poklon g. Urbanc. Iskati resnico, spraševati se, odkrivati neprijetnosti in laži tudi pri svojih. Ostajati trden v dejstvih, ko se bližnji oportunistično ali pragmatično skorumpirajo.

    Očitno je bilo v meščansko kmečkih strankah in v domobranstvu veliko trenj. Veliko samovolje “pomembnežev” , posledično apatije in neustvarjalnosti. Največja rak rana fevdalnega socializma je bila že takrat, da je sprožil razpad družbe: ni več varno iskreno govoriti in nikomur zaupati.

    Po drugi strani pa so bili domobranski bataljona takrat edina stvar v Sloveniji, ki je organizirano in dobro tekla kot ura. Do prihoda RA so popolnoma blokirali zločine komunistov, partizanov.

    Ali ima kdo od višjih politikov jajca, da ta zapis prevede in izroči angleškemu veleposlaniki? Ali lahko Peterle kaj koristnega v Bruslju naredi kak koristen preboj po 12 letih foteljčkanja ?

    • Zadeva ni tako preprosta. Usoda tistih, ki so zbežali v Italijo, ni enaka prebežnikom v Avstrijo. Menda je bil angleški general v Avstiji velik simpatizer komunistov, oni v Italiji pa ne.

  2. Mene tu zanima še ena podrobnost – namreč, kako so informacije prihajale iz Jugoslavije v London. Je šlo res to preko Kaira in ali je res te informacije prečiščevala Kominterna? Postavlja se vprašanje, kaj je vladi v Londonu sporočal naš protirevolucionarni tabor in kaj so potem oni v resnici dobili.

    • Prebrala sem knjigo Titova velika prevara – Kako je Tito izdal Churchilla britanskega avtorja Petra Battyja. Po njegovih podatkih oz .dokumentih ki jih je našel so šle informacije in Titovega štaba oz.še prej iz štaba Draže Mihajlovića preko Kaira v London. Vendar v Kairu je bil šef varnostne službe človek,ki je bil komunist in je prirejal podatke, ki jih je na koncu dobil Churchill. Dražo Mihajlovića so opisali kot nemškega pomagača,čeprav so vsa 4 leta Nemci imeli razpisano zelo bogato nagrado za Mihajlovića. Vsak ,bi si moral to knjigo prebrati, ki daje vpogled zakaj so Britanci storili grozljiv vojni zločin. Churchill je prepozno spoznal prevaro.

  3. Polno špekuliranja s krivdo. Kako da ni bil minister Krek kriv? Po vsem tem kar piše, bi bil to pravi sklep.
    Angleži so 4.junija, 45 izdali ukaz o preklicu vračanja beguncev! Če bi storili zločin stoletja tega ukaza ne bi bilo. Avtor članka ta ukaz zataji.
    Vrnili so jih nazaj tako kot je nizozemski poveljnik spustil Mladića v Srebrenico. Tako je bilo to s komunisti in partizani. Domobranci naj so bili še tako elitni, si niso pridobili posebnega ugleda pri zaveznikih. Med drugim tudi zato, ker niso imeli nič proti AVNOJskim sklepom o prepovedi vrnitve kralju v domovino. Bili so tretja sila, s katero se nihče ni hotel ukvarjati. Niso imeli jasnih političnih ciljev in motivov. Kot bi bili proti vsem drugim. Zelo sovensko se to sliši, sicer.
    In mimogrede, še danes jih ne zmoremo prekopati, pa bi angleže tožili za zločine. Še danes so kosti po grapah, a nekateri mislijo, da imajo moralno težo obsojati angleže!

    • “… Med drugim tudi zato, ker niso imeli nič proti AVNOJskim sklepom o prepovedi vrnitve kralju v domovino” …
      Si tako dobro poučen o dejstvih, da si upaš takole pisati ??
      Lahko samo upam da bo avtor g. Urbanc tole prebral, ker težko verjamem da obstajajo kje boljši viri, in odgovoril na tole.

      • Ne, tole pišem ker sem neobveščen. Namreč, stališča takratnih politikov o tem ni nikjer. Nikogar nisem slišal karkoli reči o tem. Upam, da g. Urbanc kaj reče o tem.

  4. “Še danes so kosti po grapah, a nekateri mislijo, da imajo moralno težo obsojati Angleže!”

    Kdo tu obsoja?

  5. Kot brgunec se spominjam tistih dni v Vetrinju in nših občutkov, ko smo zvedeli za vračanje, namesto obljub, da gremo v Italijo. Vsi smo dobro poznali delovanje »gošarjev –»komunistov«, kakor smo jih imenovali in smo vedeli kako z vrnjenemi ravnajo. Ko smo prišli v taborišče Peggez, nas je obiskal Gregor Rožman, ljubljanski škof, on je edini prav vedel, rekel je:« To moramo vzeti za naše espreobrnenje, število ocenjeno vrnjenih se nekako eneči z slovensko belo kugo »splavi nedolžnih rojakov, ki niso smeni dočakati rojstva«. Sedaj so v podobnem položaju nedolžni fantje in možje, to so Božje skrivnosti.
    To sem podal kakor se spominjam in mi je ostalo v zavesti do sedaj, ko sporočam, kar sem že omenil v drugih pripombah.
    Vsako modrovanje je brez smislja, ko bi morali vedeti, da ja Bog vodnik zgodovine, vodi tako, da vse obrne v prid ljudem, to pa je spreobrnenje. Na žalost niti voditelji Cerkve se tega ne zavedajo in pišejo neumnosti, namesto, da bi povedali Resnico o težavah.
    (5Mojz 11, 26-29)
    »Glejte, danes polagam pred vas blagoslov in prekletstvo: Blagoslov, če boste pokorni zapovedim Gospoda, svojega Boga, ki vam ga danes dajem; prekletstvo, če ne boste pokorni zapovedim Gospoda, svojega Boga, temveč boste krenili s pota, ki vam ga danes zapovedujem in hodili za tujimi bogovi, ki jih niste poznali.«

  6. Kako razumeti to kompulzivno advokaturo odločanja voditeljev domobranstva konec leta 1944 in vse do nemilega konca pomladi 1945, torej Rupnika, Krenerja, Prezlja in drugih, čeprav je evidentno, da je ob njihovih odločitvah njihova domobranska vojska končala tako, da ni mogla slabše in huje končati?

    A res ne vidite absurdnosti v tem, da ta vojska, tudi, ko je na vetrinjskem polju že vedela, da jo vračajo v smrt preko Karavank, razen redkih izjem ni mignila s prstom, da bi to preprečila? Pa še ti, ki so se reševali, so reševali samo lastno kožo. Množični upor desettisočglave množice vračanju je bil evidenten ne le razumen, ampak samoumeven odgovor, ki je povsem izostal. Kot je povsem izostala osnovna moralna drža poveljnikov, da zaščitijo svoje podrejene in ljudstvo.

    Kako se da razložiti, da se je cel svet obrnil proti tem beguncem, celo papež v Rimu, ki ni bil pripravljen sprejeti škofa Rožmana, ko je ta dospel v Rim in prosil za sprejem? A je še zdaj tabu priznati, da škof ne more samovoljno zapustiti svojega sedeža in bežati pred komerkoli, magari komunisti?

    Kako bi se dalo razložiti, da bi Kuhar in Krek in Snoj kot legitimni demokratični politični voditelji slovenstva in posebej katoliškega tabora iz Londona, torej centra zahodnega zavezništva, slabo želeli svojemu ljudstvu in svoji katoliško-ljudski politični opciji? Zakaj le? Sami prikriti komunisti, ali kaj?

    Rešiti so jih hoteli, pa se njihovi vojaški voditelji domobranstva, preveč z nemškim okupatorjem spetljani in nekateri celo delno zagledani v nacistično ideologijo, zlasti kar se tiče protijudovstva ( direktni govori Rupnika ali Kocipra, recimo) niso pustili rešiti. Še več, svoji vojski in svojemu ljudstvu so preprečili, da bi zvedeli za ta sila resna opozorila iz Londona in jih držali v nevednosti, kakšna visoka življenjska nevarnost jim preti.

    Absolutno lojalnost odločitvam poveljnikov domobranstva je možno braniti le na način, da diaboliziraš ves preostali svet, vključno s svojimi ministri in svojo demokratično vlado v izgnanstvu. Jasno, vključno z antikomunistom in herojem vojne Churchillom. In vključno z Vatikanom in papežem.

    Koliko je to lahko verjetno, racionalno in kredibilno, je pa drugo poglavje …

    • Seveda jeseni 1944 in potem pozimi za protirevolucionarni tabor ni bilo več lahke rešitve. Jaz nagibam in očitno g. Arnež podobno, da bi veljalo poslušati sugestije in resna opozorila iz Londona in tako politiki v matici kot vojaško vodstvo vsaj poizkusiti resna pogajanja z vodstvom OF in partizanske vojske. Ti v jeseni 1944 vendarle še niso bili v taki premoči, da bi protirevolucionarna stran morala v pogajanjih pristati na karkoli.

      Druga opcija bi bil avtonomen upor proti nemškemu okupatorju. Možen tudi, če bi pogajanja s partizansko stranjo padla v vodo. Ker je bilo veliko ljudi med protirevolucionarji intimno prozahodno usmerjenih in so nekateri celo delovali obveščevalno za zaveznike, bi ta zasuk domobranstva bilo možno izpeljati, če bi bila v vrhu za to volja. Seveda bi v tem primeru bili deležni okupatorjeve represije in bi se morali umakniti v gverilo, ampak huje kot kasneje maja in junija naslednjega leta se jim ne bi moglo goditi. A te volje očitno ni bilo.

      • Pogajanja z OF niso bila možna. Niti najmanj. Ker so bili protirevolucionarji. Noben dogovor s partizani ne bi držal.
        Silno zapletena situacija. Nihče ni računal, da so bili partizani tako necivilizirani divjaki.

    • @IF Rožman ni bežal iz Ljubljane, temveζ ga je poklical celovški škof, kateremu je pripadala vsa gorenjska, da bi se dogovorila o prevzemu ljubljanske škofije gorenjskega okraja nazaj v svoj obseg. Papež pa je v Rimu, ko je lahko prišel tja Rožman, njega postavil, kot prvega škofa v zgodovini zadolženega za begunce.

        • IF piše, da Papež škofa ni sprejel, pa ga je in ni sprejel odstopa od ljubljanske škofije, temveč je le povečal njegovo zadolžitev dodatno za begunce.

          • Zanimivo, informacije, ki sem jih jaz bral od tukajšnjih zgodovinarjev, so drugačne. Mislim da celo od Franceta Dolinarja, ki je cerkveni človek. Kakorkoli, mi ostaja čudno in nelogično, če škof odide skupaj z 2-3% beguncev, namesto da bi ostal z 97-98% tistih vernikov, ki ostanejo.

          • Kako so nekateri ljudje talentirani za zatajevanje stvari. Papež ni sprejel odstopa škofa Rožmana. Ni rehabilitiral njegovega odhoda iz Ljubljane. Vse do njegove smrti ljubljanska škofija ni imela škofa. Nobenega “povečanja zadolžitev” ni bilo. Sam škof Rožman je pravil, da je celo življenje molil, da bi njegova odločitev bila pravilna. Mi že vemo, da si je s tem rešil življenje. A službeno je bilo tako.

          • Vsekakor je tu premalo prostora za vse dokazati, zato svetujem, da pogledate v knjigo Škof Rožman III. Jakob Kolarič, tam je vse podprto z dokumenti.

          • Čisto dovolj prostora je. Škof Rožman potem ni nikjer več služboval. brez dovoljenja je zapustil službeno mesto. Ker si je v resnici rešil življenje ga niso doletele dodatne sankcije. Tako je vse stalo pri miru, do njegove smrti. Škof Vovk je bil prisilni upravitelj ljubljanske škofije.

          • Izpis iz pisma Papeža Pija XII škofu Rožmanu.
            Državno tajništvo Njegove Svetosti- Št 6072//45 Vatikan, dne29. Septembra 1945. Prevzvišeni in prečastiti gospod! … To Tvoje prizadevanje Te je še v tesnejšo ljubezen povezalo s Tvojo čredo. In da bi se ta povezanost ne zrahljala, zato Njegova Svetost v tako odločilnem trenutku želi, da še v naprej vodiš ljubljansko škofijo in, kolikor je to mogoče, še nadalje skrbiš za dušni blagor Tvojih vernikov, ki v obilnem številu žive v Italiji in Avstriji. V znamenju posebne naklonjenosti podeluje Njegova Svetost Tebi, duhovnikom in vernikom Tvoje škofije ter vsem Slovencem v iskreni dobrohotnosti svoj apostolski blagoslov.

          • Mislim, da ga vendarle ne bi direktno ubili. Deležen bi bil hude kalvarije, možno da kot Vovk in Lenič skupaj. Ali pa česa podobnega kot Stepinac.

            Za Cerkev na Slovenskem in za verno ljudstvo bi bila ta kalvarija v večji meri krepilna in odrešilna od tega, kar se je zgodilo. Tako je padalo simbolično toliko bolj po vseh katolikih v zameno za odsotnega škofa.

          • Citiraj tudi kontekst tega pisma. Pa že brez tega, zakaj je potem odšel v ZDA?
            In torej, to ni bil obisk, ampak pismo. Papež ni sprejel Rožmana.
            Zakaj ga nikoli ni razrešil službe v Ljubljani?
            Skratka, kot pravi IF, očitno niti tega nismo sposobni sprejeti, “da škof ne more samovoljno zapustiti svojega sedeža”.

  7. Povsem nepotrebna debata. Nobeden ni kriv za vracanje beguncev – domobrancev. Ce bi zadevo opisal v luci trenutnih dogajanj, bi lahko rekel, da kdorkoli je begunce vrnil, je naredil edino pravilno stvar. Begunci-domobranci so bili drugacne kulture in drugacne veroispovedi, kot britanci. Poleg tega velika vecina ni imela ob sebi veljavnih dokumentov. Predstavljali so socialno in varnostno groznjo za dezelo korosko. Med begunci-domobranci je bilo veliko vojasko sposobnih fantov in moskih, ki se v svoji domovini niso zeleli boriti proti teroristom-komunistom. Med njimi bi lahko bili vrinjeni teroristi-komunisti, ki bi pozneje lahko sejali teror po dezeli koroski in demokraticni Evropi. In ker takrat niso imeli dovolj tehnicnih ovir (bodece zice), ki bi tem beguncem preprecile vstop na korosko, je bila edina pravilna poteza, da so jih vrnili v maticno domovino. Se dobro, da jih niso postrelili na meji, kot je nekoc predlagal nek doticni Erlah.

  8. Pomembna so dejstva, ne kaj bi bilo, če bi bilo.

    Iz navedenih dejstev izhaja, da so bili krivi Angleži ob čudni vlogi Kreka oz. SLS-a, ki se je verjetno nagibal v prid komunistov.

  9. Še mnogo pomembnejše vprašanje od tega kdo je odgovoren za vrnitev domobrancev v Jugoslavijo pa je:kdo konkretno je odgovoren za mučenje in pomor teh vojnih ujetnikov tako vojakov,ki so se predali kot tudi njihovih svojcev civilistov.A to je pri nas očitno tabu…

    • Seveda. Toda ne, nekateri se raje ukvarjajo z Angleži. Tito, Kardelj in kompanija očitno niso problem. Je še prevelik strah pred njimi.

      • Tito, Kardelj in kompanija so pač sprejeli smrtno kazen za izdajalce domovine. Tudi drugod po Evropi so za izdajalce domovine takrat sprejemali smrtne kazni.

        • O resničnih izdajalcih tokrat ne bi. Vendar dokazov o tem je dovolj. In to niso bili domobranci, ki so se branili pred komunističnemu terorju. Tudi v njihovi prisegi je pisalo, da se bodo borili proti komunistom in ne proti slovenskemu narodu.

          Po mednarodnih konvencijah, ki so bile v veljavi tudi v času teh pobojev, se v miru vsak uboj brez sojenja in individualnega dokaza krivde šteje kot zločin. Torej so Tito, Kardelj in kompanija zločinci.

          • Predvsem so se borili za Hitlerja in nacistični rajh. Pa tudi za to nebulozo, pred katero so svarili mnogi, domobranski voditelji niso želeli prevzeti odgovornosti. S takšno bedarijo so povzročili, da so izgubili še zadnjo trohico zaupanja pri zaveznikih, mlade slovenske fante pa so povsem po nepotrebnem pognali v smrt.

        • Kdor zločine zagovarja je na poti, da jih ponovi !!!
          Zato Bog se usmili, takih ljudi in odpusti njih zločinskost, kajti ne vedo kaj delajo !!!

  10. Kdo je odgovoren za poboje se ve. To že nekaj časa ni več skrivnost. Bolj nejasno je bilo, kdo je kriv za vračanje.

    Dejstva glede pobojev so jasna, dejstva glede vračanja pa kot je videti tudi.

  11. Ni treba sploh ničesar obsoditi. Zakaj nismo sposobni prekopati posmrtnih ostankov? Če bi nekje ljudi zasul plaz, bi jih odkopali, tudi mrtve. Jih ne bi kar pustili tam. Ti ljudje so pa še kar tam.

  12. Krivi so seveda domobranski poveljniki, ki so se izmaknili iz avstrijskih taborišč, za seboj pa pustili mlade fante, ki so jim bili zaupani.

  13. Aktualne sta tudi naslednje navedbi:
    »Vsekakor je šlo za državljansko vojno, kar je pozneje priznal tudi Tito!«
    in
    »Usodna politika Slovenske zaveze oziroma njenega vsemogočnega klerikalnega dela je v Sloveniji preprečila zmago Kraljeve jugoslovanske vojske v domovini. A je zato povzročila tudi poraz klerikalne strankarske vojaške organizacije po italijanski kapitulaciji. Po nemški kapitulaciji poleti 1945 je prišlo do strašne tragedije: t.i. Slovenska narodna vojska (tj. Rupnikovi domobranci, ki se niso smeli pridružiti vojski generala Draže Mihailovića) je po ukazu samooklicane slovenske vlade brez boja zapustila t.i. slovensko državo, nato so jo zavezniki razorožili in predali Titovim partizanom na milost in nemilost.
    Okrog 11.000 odličnih borcev je brez borbe padlo kot žrtev napačne vojaške taktike Slovenske zaveze, ki se je povsem odcepila od generala Draže Mihajlovića in Kraljeve jugoslovanske vojske. Niso smeli zmagati za Jugoslavijo, toda morali so umreti za svojo stranko!«
    Vir: Knjiga, Založba, Maribor PRO&ANDY 2006, Marijam F. Krajnc, generalmajor v pokoju in Slobodan Kljakić: Plava garda –Poveljnikovo zaupno poročilo, stran11 in 51.
    http://freeweb.t-2.net/Vojastvo/K06-plava-garda.html

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite