Ministrica Anja Kopač Mrak si stalno prizadeva, da bi oslabila položaj in vlogo tradicionalne družine, in do pred kratkim se je zdelo, da je neustavljiva.
Bilanca njenega dela
Kopač Mrakova že od leta 2008, s kratko prekinitvijo v obdobju 2012/13, kroji politiko Ministrstva za socialno delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V času njenega delovanja se ministrstvo kontinuirano trudi, da bi oslabilo položaj in vlogo tradicionalne družine, in s tem dobesedno pustoši po slovenskem družbenem tkivu. Kako porazno politiko do družin uveljavlja ministrica, je pred kratkim nazorno opisal predsednik družinske pobude Tomaž Merše (vir), zato tega ne bi ponavljali. Ne glede na vsa dejstva, pa je neverjetno, kako državljani anemično prenašamo njeno rovarjenje. Mirno prenašamo stalno zmanjševanje finančnih sredstev za družine v državnem proračunu, uvajanje skrajno permisivne vzgoje, forsiranja feminizma, degradiranja očetovstva, poleg tega je soodgovorna tudi za porabo sredstev izvedbe dveh družinskih referendumov, ki jih je izgubila. Zadnja afera, ko je ministrica podprla center za socialno delo Velenje, ki je nezakonito odvzel mladoletna dečka starima staršema, je bila kaplja čez rob in javnost se je končno vzdramila. Pa bo to dovolj, da se preneha družini škodljiva politika?
Ideološka izhodišča
Da bi razumeli, zakaj ministrica tako vztrajno degradira družino, je potrebno poznati duhovni horizont, ki mu pripada. Ideološka izhodišča sovražnosti do tradicionalne družine je nora mešanica freudo-marksizma in radikalnega feminizma. Zakaj pravim nora? Ker se je povsem odtrgala od narave in od človeka in zaradi svojih ozko ideoloških interesov želi spreminjati biološka in družbena dejstva. Del marksistov (Reich, Marcuse) je poraz za socialistični družbeni eksperiment v dvajsetem stoletju pripisal spolni represiji, na kateri da temelji meščanski družbeni red. Zato je zagovarjal podiranje tabujev in spolno osvobojeno družbo, za kar je potrebno odpraviti družino, ki je zatiralska struktura par exellence. Tudi novi val feminizma je glavno zatiralko videl v obliki tradicionalne družine in jo okrivil, da skozi družinska razmerja (vlogo matere in žene) degradira žensko.
Oba ideološka vala sta svojo nadgradnjo v zadnjem času našla v teoriji spola, ki odpravlja pojema sex (biološka opredelitev) in ga nadomešča s pojmom gender (kulturni konstrukt), in trdi, da je spol (in s tem tudi materinskost in očetovstvo) kulturni konstrukt, ki se ga lahko na novo definira, zato lahko vsakdo, ne glede na biološki spol (ki je tako ali tako konstrukt), izbere vlogo matere, si izbere spol … Vse to je odlično obrazloženo v knjigi Nova levica in krščanstvo, zato ni naključje, da je bila s strani skrajnih feministk deležna takega gneva.
Skupna točka levice in globalnega kapitala
Ta ideološki tok, ki je izrazit mainstream slovenskih družbenih elit (mediji, leva politična scena, FDV, FF, Fakulteta za socialno delo …), je v zadnjem obdobju s porazom na referendumu dobil boleč udarec, a to jih ne bo ustavilo. Gre za globalen trend v zahodni družbi, ki ima izjemno družbeno moč in kapitalsko zaledje. Zanimivo je, da na tem polju levica govori povsem isti jezik kot globalni zahodni kapital, tudi ta si ne želi močne družine, kajti najboljši potrošnik je ranljiv, nedefiniran, permisiven posameznik, dovzeten za manipulacijo. Kakšna koncentracija družbene moči je v ozadju, je nazorno pokazal zadnji zaplet v Severni Karolini glede zakonodaje o javnih straniščih (vir). Ker je parlament v tej zvezni državi uzakonil, da morajo osebe uporabljati stranišča glede na biološki spol, se je na njih spravil celotni ameriški pravosodni sistem, zabavna in športna industrija ter mega korporacije kot so Bank of America, Apple, American Airlines, PayPal itd., okrcal jih je tudi predsedniški kandidat Donald Trump.
Imperij vrača udarec
Zagovorniki gender ideologije meljejo vse pred seboj in striktno kaznujejo vse, ki se jim upajo zoperstaviti. Naši medijski mojstri so tako priimek Primc oblatili do te mere, da je v pouličnem diskurzu postal tako rekoč žaljivka, Romanu Vodebu ne pustijo doktorirati in je izločen iz akademske sfere, igralca Pavleta Ravnohrib so vrgli iz oddaje Male sive celice (vir), socialni delavec Franci Donko je na delovnem mestu deležen mobinga (vir) … No, ste želeli kaj povedati zoper teorijo spolov?
Za discipliniranje javnosti je ministrica Kopač Mrakova pred kratkim povsem po tiho pod streho spravila Zakona o varstvu pred diskriminacijo (vir). Zakon je napisan ohlapno in omogoča široko interpretacijo, pri čemer na prefinjen način omogoča, da bo v prihodnosti zagovornik načela enakosti obrambo tradicionalne družine, ki bi nasprotovala interesom LGTB, že v osnovi označil za kaznivo dejanje in ga sankcioniral (vir). Zakon prinaša nižanje ravni svobode govora, in ko bomo naslednjič razpravljali o družinskem zakoniku, bodo zagovor materinstva, očetovstva ali tradicionalne družine lahko označeni za napade na osebe v »manj ugodnem položaju« in kot diskriminacijo, ki jo je potrebno kaznovati.
V proceduri je še en pomemben ideološki zakon, in sicer Zakon o preprečevanju nasilja v družini, s katero zakonodajalec pod krinko boja proti nasilju v družini želi vsiliti permisivno vzgojo v družino. V predlogu zakona se širi opredelitev nasilja v družini, in se predlaga, da se za fizično nasilje šteje že grožnja s tovrstnim nasiljem. Dodatno naj bi za fizično nasilje štelo tudi siljenje k delu ali opustitev dela ter omejevanje gibanja in komuniciranja … To pomeni grob poseg države v intimno polje družine, razorožitev staršev, vse v cilju, da se dosežejo ideološki interesi.
Kdo bo zaustavil ministrico?
Zdi se, da je tok, ki mu pripada ministrica, neustavljiv. In če bo ministrica zaradi politične matematike slučajno morala oditi, jo bo, zaradi trenutne sestave v državnem zboru in vladi, brez dvoma nadomestila takšna, ki bo nadaljevala enako politiko. A kakor koli se ta ideološki krog napihuje, grozi in kaznuje, nima nikakršne perspektive, je balon, ki se bo slej ko prej razpočil. Nedavni vdor migrantov in beguncev na evropska tla je nakazal, da je ta ideologija obsojena na propad. Njeni rezultati so demografska zima, množice pomehkuženih moških, nezadovoljnih žensk, neodgovornih in egoističnih mladih, brez družbene odgovornosti in to bo, če se bo tako nadaljevalo, privedlo do radikalnih družbenih sprememb.
Naj ne zveni patetično in vzneseno, a gender ideologijo moremo in moramo zaustaviti le državljani s svojim bojem za družino in strogim nadzorom politike. Pri tem nam ne bodo pomagali ne mediji, ne etablirana stroka, ki pripada istemu toku. Ne bo dovolj, da bomo civilne organizacije, gibanja in posameznike, ki si prizadevajo za dobrobit družine podpirali le na tiho v svoji hiši, ampak bomo morali, tako kot to počno npr. v Franciji (La Manif pour tous), stopiti na ulice in se bolj angažirano in aktivno kot do sedaj zavzeti za družino. Državi je malo mar za argumente ali pisne peticije, boji pa se ulice. Konec koncev moramo imeti tudi toliko samozavesti, samospoštovanja in občutka za dostojanstvo, da si preprosto ne smemo dovoliti, da nam bodo o vzgoji in družini pametovali razni šomoštri iz FDV-ja, feminističnih organizacij ali anemični uradniki.
