PISMO BRALCA. Pravkar je bila »Cvetna nedelja«, ko kristjani pri maši poslušamo že leta in leta zgodbo o političnem umoru, a se ljudje iz zgodbe še vedno niso naučili in ne spoznali nauka o prevari oblastnikov nad nepoučenim in naivnim ljudstvom. Zgodovinskih spoznanj so vešči samo oblastniki, ki za svoje cilje izrabljajo tudi »Iškarjote«. In tako se je zgodil politični umor, protagonisti, kot običajno, pa so ostali nekaznovani. Navaden umor je po civilnih normah in Postavi zavrženo dejanje, ki se kaznuje po postopku prijave, raziskave, sodbe in obsodbe do kaznovanja krivca. Za politični umor temu ni tako. Ni možna prijava zločina, ni sodišča, ni obsodbe, ni kazni. Protagonisti, ki so iz ozadja ščuvali ljudstvo k »linču«, ostajajo neimenovani in nekaznovani, običajno celo prevzamejo oblast, ali jo, z represivnimi sredstvi, še utrdijo.
V primeru zgodbe iz Evangelijev, se je politični umor končal s smrtjo nedolžnega. V neštetih primerih iz zgodovine človeštva vemo, da se politični umor vedno ne konča s smrtjo »obtoženega«, ker še živi, vendar je diskreditiran, odvzeto mu je dostojanstvo in doboro ime, obsojen je brez sodbe na životarjenje brez možnosti pritožbe. Kje je tu civilna družba, kje porota, kam se je izgubilo poštenje, resnica in prav? Zmagalo je zlo nad dobrim. Danes govorimo o pravni državi, ki pa ne pozna instrumentov kaznovanja ljudskega »linča«, ko zaslepljeno, nahujskano, nepoučeno in naivno ljudstvo z gnevom brez poznavanja ozadja »obeša in križa« nedolžne žrtve sovraštva in nevoščljivosti protagonistov. Je krivo ljudstvo, da se je zgodil politični umor? Dvomim. Vem pa, da v vseh primerih krivične diskreditacije in »likvidacije«, breme posledic nosi ljudstvo, ki po evforičnem »linču« in navideznem zmagoslavju živi slabše in v bolj nepredvidljivh razmerah.
Sprašujem se, ali se ni nekaj tega zgodilo pravkar v naši samostojni Sloveniji? Zmagalo je zaslepljeno sovraštvo do človeka, ki je vedel kaj je dobro in prav za državo. Njegova stališča ukrepe in programe izhoda iz gospodarskofinančne krize države so in še podpira stroka in evropske institucije. Slišim, da bo dober za svetovanje drugim vladam, za »doma« pa je bil krivec »katastrofalnega stanja države«, kot se radi izražajo njegovi nasprotniki in novi oblastniki. Res so predlagani in delno izpeljani ukrepi vlade Janeza Janša nepopularni in narekujejo odpoved nezasluženemu in življenje v razmerah prilagojenim sposobnostim državljanov in danim možnostim, vendar ne na račun rodov, ki prihajajo za nami, in ne za račun že ustvarjenega v preteklosti. Je s političnim umorom zmagalo ljudstvo, ki je zahtevalo spremembe, večjo socialno pravičnost, polno zaposlenost, višji standard, pravno državo…? Ne, zmagala je sla po oblasti nesposobnih, zmagalo je zaslepljeno sovraštvo protagonistov, ki so sprožili padec vlade, zakaj ljudje v strukturah oblasti od državnega zbora do vodij pomembnih in manj pomembnih resorjev so ostali isti ali so samo odkrili prave barve in zamenjali stolčke. Volja ljudstva, ki svoje predstavnike izbira na volitvah, je bila izigrana, moč oblasti se je preselila od sposobnih k zvitejšim in pretkanejšim, odkritost in poštenje se je izgubilo, resnico je prekrila laž in potvarjanje dejstev. Ne motim se veliko, če trdim, da se je za dobro delo padle vlade iskreno zahvali Janezu Janši in njegovi ekipi ministrov, tudi tistim, ki so ga izdali, samo predsednik države Boris Pahor, ki je dovolj pošten, pokončen in objektiven, da je zahvalo in pohvalo zmogel. In jaz, navaden državljan, naj se mu zahvalim, za kaj? Zahvaljujem se mu, ker je hotel dobro državljanom, ne sebi, ker se je žrtvoval za malo denarja in prenašal pritlehne žalitve in diskvalifikacije do zadnjega. Ja, jaz sem mu hvaležen za vse kar je storil, a komu mar moje mnenje. Življenje teče dalje, predsednik države v svoji funkciji optimistično upa na boljše čase, ljudstvo, ki je bilo prevarano, pa na volitve, če in ko bodo tako »odredili« novi oblastniki in bodo njim v korist. Z upanjem se nam slabo piše, ostaja nam samo jasno izražena volja ljudstva, da prekine agonijo in popravi zmoto z zahtevo po takojšnih volitvah. Obsodba brez sodbe je bila že »izrečena«, kakovostna sprememba ni bila dosežena in krivci ne bodo odgovarjali. Morda bi bilo celo dobro, da bi nas obiskala »trojka« in zapovedala nadaljevanje politike, ki je bila onemogočena.
Ervin Anton Schwarzbartl, Domžale, Aškerčeva 16
Foto: Wikipedia
