Srečne so tiste države, ki imajo poštene in neodvisne sodnike

8
269

Kdaj odgovornost za rezultate dela v imenu in za račun ljudstva?Pod vtisom vroče razprave na izredni seji DZ RS o delovanju pravosodja, ki je bila v ponedeljek, 13. maja 2019, se sprašujem, kdaj lahko pričakujemo odgovornost za rezultate dela v imenu in za račun ljudstva. Že leta državljani zelo malo zaupamo pravosodju in tožilcem, najbolj pa zaupamo gasilcem.

Srečne so tiste države, ki imajo poštene in neodvisne sodnike

»V bivših “diktaturah” mora biti na prvem mestu vladavina prava, demokracija šele na drugem. Pošteni in neodvisni sodniki so namreč bolj vplivni kot politiki, ki so bili izvoljeni z množično podporo. Srečne so tiste države, ki imajo tako ene kot druge. Naj jih gojijo in varujejo«,pravi  znani evropski filozof Karl Popper.

Na spletni strani ministrstva za pravosodje piše: »Evropska komisija je objavila pregled stanja na področju pravosodja v članicah Evropske unije. Pregled stanja pravosodja je del orodja EU za krepitev vladavine prava s spodbujanjem reform pravosodja in spoštovanjem standardov vladavine prava v vseh državah članicah. Spoštovanje vladavine prava, pomembno vpliva na odločitve o poslovnih naložbah in s tem na gospodarsko rast. Neodvisno ocenjevanje s strani Evropske komisije skozi predstavljene podatke priznava napore slovenskega sodstva, vlade, ministrstva za pravosodje ter državnega zbora za uspešno krepitev slovenskega pravosodja ter izvajanje sodne oblasti. Slovenija pa še vedno ostaja med državami EU, kjer je nižje zaupanje v neodvisnost sodstva. Ministrstvo za pravosodje podpira vse napore sodstva, da z osveščanjem javnosti in zagotavljanjem kakovosti sodnih odločb pripomore k spremembi te percepcije.«

V razpravi na tej zgodovinski izredni seji DZ so predlagatelji seje opozorili na pritiske na sodnike in druge anomalije pravosodja. Izpostavili so, da tožilstvo in pravosodje nimata pravega nadzora, da delujejo »samoupravno«. V Tožilskem svetu, enako tudi v Pravosodnem Svetu, imajo »nadzirani« tožilci in sodniki prevladujoč vpliv in tako nadzorujejo sebe. Demokratično državo vodi najvišji organ oblasti v parlamentarni demokraciji, to je DZ RS, ki postavlja cilje in merila ter sprejema oz. »proizvaja zakone« tudi za delovanje obeh drugih oblasti. Zakoni so njegovi izdelki. Pravično je, da vsak odgovarja za kvaliteto delovanja svojih proizvodov, zato mora nadzorovati njihovo uporabnost in učinke.

Tožilci in sodniki, ki delujejo v imenu ljudstva, nadzorujejo sami sebe.

»Nobena oblast ali moč – politična, sodna, zdravniška, finančna, akademska, kulturniška, cerkvena – ne sme ostati brez nadzora; vedno je odgovorna republiki  – državljanom. Predsedniki, ministri in tožilci se ne smejo nadzorovati sami; sploh pa se ne smejo bankirji, biznismeni in kleriki … Boj za nadzor zahteva veliko svobode  – osvobojenosti strahu  – vseh v republiki; mora ga zagotoviti oblast. Zato imamo državljani politične pravice  – govoriti, protestirati, objavljati  – in kritizirati vse oblasti. Ker vse oblasti  – tri veje in vsi organi, predsednik države  – samo služijo uresničevanju ustave, so avtonomni samo v zakonitosti. In to velja za vse univerze, cerkve, društva  – za kogar koli v republiki«, pravi Iztok Simoniti, nekdanji diplomat. Strinjam se.

»Sodni svet je ustavna institucija. Trenutni položaj v praksi, pa po moji oceni v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela. Sodni svet odloča o najpomembnejših predlogih za funkcije v sodstvu«, pa je v svoji odstopni izjavi  opozorila profesorica za evropsko pravo na Dunaju, v Ljubljani in Mariboru dr. Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU. Odstopila je, da opozori pristojne organe na neprimeren status, način dela, organizacijo ter materialne in druge pogoje za delo Sodnega sveta in ker ne more prevzeti odgovornosti za odločitve in ne more niti posredno vplivati na izboljšanje stanja v sodstvu, niti ne more prispevati k krepitvi zaupanja v sodstvo.

Tudi sam sem kot sodnik porotnik, ki ima enako pristojnost kot profesionalen predsednik sodnega senata, odstopil iz podobnih razlogov in namenom. Odločitev o odstopu je bila ena najtežjih v mojem življenju.

Opozorila so ostala brez odziva. Vroča razprava na izredni seji DZ RS je bila potrebna. «Boj za nadzor zahteva veliko svobode – osvobojenosti strahu  – vseh v republiki; mora ga zagotoviti oblast«. Predlagatelji izredne seje DZ RS, zlasti poslanka Anja Bah Žibert in poslanec dr. Anže Logar, so si to svobodo tokrat izborili z argumenti. Čestitam.

Nacionalna RTV te razprave  skoraj ni zaznala. Žalostno. Kdaj bo oblast poskrbela za odgovornost in nadzor vseh, ki delujejo v imenu in za račun ljudstva, da bo zorela demokracija na temeljih pravične države prava?

8 KOMENTARJI

  1. Končno dober tekst g. Franca Mihiča. Redko, toda pohvalno.
    Kaj reči? Ne vem, kdo mora ugotoviti v tej državi, da sodniki ne sodijo v imenu ljudstva ampak v imenu republike? Kako da to sami sodniki še kar ne vedo?! Kdo mora ugotoviti, da je pokvarjeno, da sodniki osebno narekujejo zapisnike obravnav? Ni treba nobeno avdio/video snemanje, ampak služba zapisnikarja, kot je povsod po svetu.
    Svojčas smo imeli nekega sodnika iz Nemčije kot svetovalca, kako izboljšati sojenja. Ko je začel razkrivati kakšne akrobacije počnejo sodniki pri nas, je bil deležen takiih napadov s strani samih sodnikov, da je samo še spakiral in odšel.

  2. … “Slovenija pa še vedno ostaja med državami EU, kjer je nižje zaupanje v neodvisnost sodstva. Ministrstvo za pravosodje podpira vse napore sodstva, da z osveščanjem javnosti in zagotavljanjem kakovosti sodnih odločb pripomore k spremembi te percepcije”
    —-
    A še kdo v tej “spremembi percepcije” zaznava nekaj kot problem ?

  3. Povsem na dlani je, da slovensko sodstvo deluje dokaj pogosto v nasprotju s slovensko ustavo, ki določa neodvisnost in nepristranost sodnikov in nasploh pravosodja ter pošteno sojenje, kar vse je ustavna dolžnost pravosodja in človekova pravica, nas državljanov.

    Prav to pravno stanje v civilizirani demokratični državi terja državljanjski odziv in ukrepanje na to neustavno stanje. Ne le preko civilne družbe, ampak zlasti preko ustavnih demokratičnih institucij, zlasti parlamenta.

    Pomembno vlogo imajo pri tem tudi mediji in izobraževalne ustanove.

    Predvsem pa pogrešamo pozitivne prakse oziroma rešitve na tem področju iz drugih evropskih držav in iz ZDA.

  4. Nivo demokracije v posamezni državi, odseva prav v nepristranosti pravosodja in poštenem sojenju. Tu se demokracija uveljavi ali pa pade.

  5. Spominjam se, kako neredko bi prišlo do nepoštenega sojenja, če ne bi odvetnik skočil pokonci in glasno opozoril sodišče:

    “Slovenska ustava in mednarodni pravni akti zahtevajo nepristrano in pošteno sojenje, vi ste pa storili tole.”

    Šele potem je sodišče postopek vodilo nepristrano, torej pošteno.

    Ali se je to zgodilo zaradi malomarnosti ali česa drugega, pa ne morem reči.

  6. Nekaj predlogov, kaj je nujno storiti, da se uveljavi nepristrano in pošteno pravosodje in sojenje:

    – za vodje oziroma predsednike sodišč se lahko imenujejo le tisti, ki so se odlikovali s svojo nepristranostjo, poštenim sojenjem in spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin.
    – temeljna dolžnost predsednikov sodišč je opozarjanje sodnikov na njihovo temeljno dolžnost, ki je nepristrano, pošteno sojenje
    – parlament obravnava vsako trimesečje, poročilo pravosodja, kakšna je stopnja nepristranosti in poštenega sojenja sodišč in sprejema ustrezne ukrepe, ki spoštujejo neodvisnost sodišč
    – pravosodje redno na svojih kolegijih in seminarjih obravnava na načelni ravni in na konkretnih primerih, kaj je potrebno storiti, da se dosledno uveljavi nepristranost in pošteno sojenje
    – pravosodni organi obravnavajo primere pristranega in nepoštenega sojenja in sprejemajo ustrezne ukrepe

  7. Pravosodni organi so dolžni obravnavati pod nujno vsakršen primer pristranega, nepoštenega sojenja in sprejeti učinkovite ukrepe, da se ti ne ponovijo ter o tem obveščati parlament in javnost.

    Pravne fakultete so dolžne dati mnogo večji poudarek nepristranemu in poštenemu sojenju sodišč kot tudi poštenemu delovanju tožilcev in odvetnikov.

  8. Neodvisnost pravosodja je zlorabljena,
    če se razlaga tako, da pravosodju ni treba dajati rednih poročil parlamentu in javnosti,
    kakšna je trenutno stopnja nepristranega in poštenega sojenja sodišč
    in kateri ukrepi so bili sprejeti in uresničeni, da se dosledno uveljavi nepristrano in pošteno sojenje sodišč.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite