Kdaj je odprava Lahovnikovega zakona smiselna

8
Foto: novice.najdi.si.
Foto: novice.najdi.si.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je pred dnevi postregel z novico, da si prizadeva za odpravo administrativnega določanja plač uprav in nadzornih svetov v podjetjih v pretežno državni lasti in javnih zavodih, ki ga je uzakonil t.i. Lahovnikov zakon. Vendar opozarjam, da če se istočasno ne spremeni postopkov imenovanja nadzornih svetov in uprav v pristojnosti vlade, je ta ukrep kontraproduktiven. Vodilnim v podjetjih in javnih zavodih bo še naprej omogočeno slabo delo, hkrati pa političnim izbrancem za slabo delo zagotovljene še neprimerno višje nagrade. Sistem mora zagotovi polno odgovornost člani nadzornih odborov in uprav državnih podjetij in zavodov za njihovo opravljeno delo.

Imenovanje članov nadzornih svetov podjetij je odgovornost Slovenskega državnega holdinga (SDH), imenovanje uprav v državnih podjetjih, tudi nagrajevanje, pa je odgovornost teh nadzornih svetov. Cilj vseh imenovanj mora biti pridobiti »dobre gospodarje« za upravljanje državnega premoženja, ki bodo odgovorno dosegali mednarodno primerljivo donosnost ter trajni razvoj podjetja. Odstavljanje predsednikov uprav s strani lastnika, ki ga na skupščini zastopa SDH, je s stališča korporativnega upravljanja nesprejemljivo.

Postopek imenovanja mora biti enak kot ga uporabljajo uspešna podjetja v zasebni lasti. S ciljem neodvisnosti in strokovnosti na podlagi referenc z ustreznega področja naj nabor kandidatov za te funkcije pripravi ena od mednarodno uveljavljenih kadrovskih agencij, ki naj na izrecno željo naročnika najustreznejše kandidate išče širše, na srednjeevropskem prostoru, po potrebi pa tudi na celotnem področju EU. Samo na osnovi najožjega tako pripravljenega nabora lahko od Vlade RS imenovani organi opravijo svoja imenovanja. Pogodbe članov uprav in nadzornih svetov morajo vsebovati klavzulo o doseganju poslovnih ciljev, tudi o pričakovani donosnosti podjetja. Ta se preverja letno po zaključnem računu, nedoseganje ciljne donosnosti pa je vzrok za avtomatično krivdno razrešitev članov uprav in nadzornih svetov.

Način določanja plač vodilnim bi moral biti enak za podjetja v zasebni kot v državni lasti, enaka pa mora biti tudi odgovornost. V družbeno odgovornem tržnem gospodarstvu, za katerega se zavzemajo politične stranke evropske desne sredine, osnovno plačo določa trg delovne sile, variabilni del pa doseganje poslovnih ciljev in ne zakon. Mednarodne neodvisne kandidate se lahko privabi le z mednarodno primerljivimi plačami oz. primerljivimi s plačami v uspešnih domačih podjetjih v zasebni lasti, kar trenutna ureditev onemogoča.

Ti ukrepi bi vodili do bistveno večje donosnosti podjetij v državni lasti in do povečanja števila produktivnih delovnih mest, ki jih Slovenija nujno potrebuje. Prav tako bi ti ukrepi zagotovili potrebne prilive v državni proračun za delovanje javnega sektorja ob njegovi hkratni optimizaciji.

Dr. Andrej Umek je predsednik sveta Inštituta dr. Antona Korošca in predsednik strokovnega sveta pri Slovenski ljudski stranki.

8 KOMENTARJI

  1. Mislim, da niti približno ni čas za odpravljanje Lahovnikovega zakona in da upravičeno niti približno ni javne podpore za tak korak.

    Sicer grejo gotovo Umekova razmišljanja v pravo smer, samo realno stanje pri nas je pa pod kritiko. Če pade Lahovnikov zakon, je to bližnjica v nove velike plačne anomalije in zasebna okoriščanja ne na bazi uspešnosti, ampak tistih, ki so pri koritu, klientelistično in nepotistično povezani z državno in lokalno vladajočo politiko.

    Torej, Lahovnika spet vsaj za ministra, če ne za predsednika vlade! 🙂 ( Dobro, vprašanje sicer, da samega sebe relativiziram – njegov greh se zdi povezava s šaleškim lobijem oz. vsaj nečista vloga pri polomiji TEŠ6)

  2. Kdaj bomo nehali s takšnim načinom obravnavanja državnih podjetij?! Kdaj bomo nehali nabijati o “donosnosti podjetij v državni lasti”?
    Državna podjetja ne morejo delovati enako kot zasebna. Direktor državnega podjetja je uradnik! In tako podjetje deluje enako kot katerikoli Zavod.
    Obstaja pa zaradi takšnega ali drugačnega monopola. Če ni monopol, potem mora država tako podjetje privatizirati. Nima se kaj vtikati v trg s kapitalom iz proračuna!
    Kakšne nagrade neki?! Kdo je že kdaj kje videl, da bi direktor državnega urada dobil milijonsko nagrado?!

    • Očitno je prezgodaj za ocenjevanje efekta davčnih blagajn na proračunske prilive. Tisti, ki davčnim blagajnam, ko je strošek njihove vpleljave enkrat mimo, nasprotujejo, pomeni z drugo besedo, da zagovarjajo davčno utajevanje. In sivo in črno ekonomijo. Ne vidim druge logične razlage.

      Proraćunske vzdržnosti, ne nazadnje sta posebej obe desni strani pritiskali, da se jo zapiše v ustavo, se ne ustvarja s stalnimi predlogi vrtanja v prilive v proračun, kar dejansko predlogi posebej N.Si, v tem primeru pa tudi SDS, često pomenijo.

      Država ima 1 milijardo letnega primanjkljaja, stranke podprejo, da ga ne smemo več imeti ( kar je meni razumno), potem pa iste stranke delajo vse, da bi prilivi v proračun bili čim manjši. Razumi, kdor more.

      Jaz sem za absoluten red pri plačevanju davkov. Če to zagotavljajo davčne blagajne, potem pač davčne blagajne. Igračkanje s hitrimi uvajanji in ukinjanji sprememb, še preden so te kredibilno ovrednotene, je neodgovorno.

      • Seveda ne vidiš, če znaš samo seštevat. Kako lahko sploh “zagovarjaš” davčne blagajne, če znaš samo poštevanko?! Oprosti, ampak to ni nivo. Niti za šank, ne!

        • Zagovarjam samo davčni red, enaka pravila za vse in učinkovito pobiranje davkov. Davčne blagajne mi delujejo v redu za državo z nizko poslovno kulturo in etiko.

          Če se izkaže, da niso v redu, se jih ukine v razumnem roku. Recimo po 2 letih. Ne pa po manj kot 3 mesecih. Zato predlog ukinitve ocenjujem kot populističen in neodgovoren.

      • Žal tudi SDS in NSi ne gresta kaj dosti prek poštevanke. To sedanje nasprotovanje je bolj opozicijska igra, toda vseeno. Stvari morajo vsaj biti na rešetu.

  3. Ta država se že 25 let ukvarja s plačami in plačnimi sistemi v državnih podjetjih. Problem, ki ga ne bi bilo, če ne bi imela država v lasti podjetij.
    Torej: Lahovnikov zakon naj se kar ukine kar bo hitreje pripeljalo v propad teh podjetij in tudi bankrota te države. Zakaj zavlačevati z nečim čemur se neizbežno približujemo, pa naj se plače v državnih podjetjih regulirajo ali pa ne.

Comments are closed.