Kdaj bodo Romi izvoljeni v državni zbor?

2

RomkinjaVključevanje Romov v družbo je dolgotrajen proces

Kar ni izrecno prepovedano, je dovoljeno. Po dosedanji volilni zakonodaji je malo verjetno, da bi bil kakšen Rom direktno izvoljen v državni zbor ali pa vsaj v državni svet. Predsednik državnega zbora Janko Veber že ima na mizi takšno zahtevo. Protestniki se na Rome niso spomnili.

Z uvedbo lokalne samouprave v slovenski družbeni sistem po osamosvojitvenih procesih so kmalu tudi Romi dobili pravico do svojega predstavnika v občinskih svetih, še posebej tam, kjer so Romi avtohtona skupnost. Tako je sedaj v Sloveniji kar dvajset občin, kjer so Romi občinski svetniki. S tem imajo Romi privilegiran položaj, saj imajo nekakšno dvojno volilno pravico; najprej se udeležijo splošnih volitev kot vsi drugi slovenski državljani, potem pa imajo volitve še v krogu svoje etnične skupine. Zakonska določila glede volitev romskih svetnikov so popolnoma jasna. Kljub temu so nekateri župani s temi postopki namenoma nerazumno dolgo zavlačevali. Za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji je zato nujno potrebno doseči višjo raven politične participacije, kar pa še zdaleč ne bo enostavno niti lahko.

V začetku letošnjega leta je v Murski Soboti na to temo v okviru projekta Romano kher – Romska hiša potekala konferenca o aktivizmu in politični participaciji Romov. Predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš iz Pušče je na konferenci zahteval, da mora Slovenija Romom v ustavi zagotoviti podoben status, kot ga imata italijanska in madžarska narodna skupnost. »Če Romi v ustavi še niso zapisani kot avtohtona skupnost, to še ne pomeni, da Romi niso narod,« je poudaril Rudaš. V nadaljevanju srečanja so Romi predsedniku državnega zbora posredovali uradno pobudo za spremembo slovenske ustave, tako da bi ta tudi Romom zagotavljala predstavnika v državnem zboru. Temu je naklonjena tudi Tamara Vonta, državna sekretarka v kabinetu predsednice vlade. Zanimivo je, da ima vodja službe za narodnosti Stane Baluh o tem precej drugačno mnenje. Meni namreč, da se za občinske svetnike izvoljeni Romi na ravni lokalne samouprave zaradi pogostega menjavanja bivališč še niso dodobra prepoznali v tej vlogi. Baluh je prepričan, da bo preteklo še veliko časa, preden se bodo Romi dejansko uveljavili na ravni lokalne samouprave. Dodatna težava je v tem, da politika zanima največ pet do sedem odstotkov celotne romske populacije v Sloveniji. Pa to še ni vse. V zakonu o volitvah je jasno predpisana tako imenovana ženska kvota, ki je za politične stranke obvezna, od Romov pa je nihče ne zahteva.

Minister Jernej Pikalo pa je optimističen. Prepričan je, da bo navkljub močni družbeni stigmatizaciji Romov v naslednji finančni perspektivi 2014–2020 na voljo veliko denarja za izobraževanje na tem področju. Minister je zato Rome pozval k pripravi dobrih projektov, da bo denar mogoče tudi črpati. Pri tem bo potrebno upoštevati, da bo zaradi romskega načina življenja in številnih problemov postopne socializacije in inkulturacije Romov lahko prišlo do določenih težav. Njihov pogled na delo, ekonomiko, zdravstvo, izobraževanje, etiko in moralo, religijo in še posebej odnos do tuje lastnine je marsikdaj drugačen od večinskega prebivalstva v Sloveniji. Pred zakoni bi morali biti vsi ljudje enaki, tudi Romi, dejansko pa jim država daje potuho in privilegiran položaj v primerjavi z drugimi državljani RS. Zato ne čudi, da postajajo Romi zahtevnejši do svojih »pravic«, da o njihovih medetničnih sporih, ki mejijo na krvno sovraštvo, niti ne govorim. (Vir: Večer, 29. 4. 2013).
 

2 KOMENTARJI

  1. Gre za dve popolnoma ločeni, samostojni ravni lokalne samouprave. Pokrajina ne bo nadrejena občinam. Tudi pristojnosti se bodo iz občin prenašale navzgor le izjemoma, kajti drugačni predlogi bi bili v nasprotju z načelom subsidiarnosti. Pokrajine seveda bodo sodelovale z občinami na svojem območju, saj bodo urejale širše lokalne in regionalne zadeve. V marsičem bodo morali biti programi, plani, projekti pokrajine, sestavljanka iz občinskih oz. velikokrat tudi obratno – na osnovi državnega, nacionalnega programa na posameznem področju bodo pripravljeni pokrajinski in nato na njihovi osnovi občinski.

  2. Zanimivo. 🙂

    In zakaj pa ne? 🙂

    A menim, da je veliko bolj pereč problem izobrazba Romov. Na moji fakulteti je zelo veliko študentov. Sam sem vodil vaje za tisoče izrednih in rednih študentov. A niti za enega samega Roma. 🙁

Comments are closed.