Kavčičeva cestna afera

1

31. julija 1969 se je Stane Kavčič uprl Mitji Ribičiču. Povod za njun spor oziroma za »cestno afero«je bila odločitev Zveznega izvršnega sveta Jugoslavije pod vodstvom Mitje Ribičiča, da iz predloga mednarodnih kreditov izpusti dva avtocestna odseka v Sloveniji: Hoče – Levec in Postojna – Razdrto. Temu se je 31. julija 1969 takoj uprl Izvršni svet SRS pod vodstvom Staneta Kavčiča, ki je imel pri tem močno podporo javnosti. Slovenska oblast je bila razdeljena na liberalni del pod vodstvom predsednika Staneta Kavčiča in na konzervativni del, ki mu je načeloval Edvard Kardel. Partija pod vodstvom Franceta Popita in s pomočjo Sergeja Kraigherja in Edvarda Kardelja je preprečila sklic izredne seje tedanje skupščine in cestno afero ožigosala kot poskus rušenja enotnosti Jugoslavije. To je bil začetek konca Kavčičeve politične kariere.

1 komentar

  1. Težko je o Partiji (Mafiji, Fevdalnem klanu) govoriti s termini “liberalni” in ” konzervativni”, ko pa vemo, da prav vsi težijo zelo konzervativno za ohranitev svojih privilegijev, rent, oblasti, moči, FEVDA. Fevdalec ne more biti napreden, niti ne liberalen.
    Fevdalec je nasproti kapitalistu ( ki se je dokazal v tekmi in v tekmi se kali njegov poslovni obstoj vsak dan) v osnovi zelo konzervativen. Socializem pa ni nič drugega kot neo-fevdalizem. Monopole, kartele, mega rope in kraje ima v krvi. Predvsem z davčnimi prisilami in s položnicami ropa delavce.

Comments are closed.