31. julija 1969 se je Stane Kavčič uprl Mitji Ribičiču. Povod za njun spor oziroma za »cestno afero«je bila odločitev Zveznega izvršnega sveta Jugoslavije pod vodstvom Mitje Ribičiča, da iz predloga mednarodnih kreditov izpusti dva avtocestna odseka v Sloveniji: Hoče – Levec in Postojna – Razdrto. Temu se je 31. julija 1969 takoj uprl Izvršni svet SRS pod vodstvom Staneta Kavčiča, ki je imel pri tem močno podporo javnosti. Slovenska oblast je bila razdeljena na liberalni del pod vodstvom predsednika Staneta Kavčiča in na konzervativni del, ki mu je načeloval Edvard Kardel. Partija pod vodstvom Franceta Popita in s pomočjo Sergeja Kraigherja in Edvarda Kardelja je preprečila sklic izredne seje tedanje skupščine in cestno afero ožigosala kot poskus rušenja enotnosti Jugoslavije. To je bil začetek konca Kavčičeve politične kariere.
Kavčičeva cestna afera
