Katoliški sindikat

44
28

Letošnje pastoralno leto, ki ga Cerkev na Slovenskem posvečuje solidarnosti, se je že začelo v velikem slogu s škofovskimi pridigami, ki so na Veliki šmaren zadonele po počitniško dremavi Sloveniji. Najbolj jasno in odmevno se je v njih izrazil mariborski nadškof pomočnik dr. Marjan Turnšek, ki je poudaril, da se ne more znebiti »občutka, da Bog po nastalih kriznih situacijah kliče tudi h kakšni novi obliki sindikalnega povezovanja delavcev, ki bi v duhu krščanskega socialnega nauka vplivala na razvoj odnosa med delavci in delodajalci«. V mislih je imel seveda situacije v naših velepodjetjih: Muri, Gorenju, Preventu, Vegradu…

Zdi se, skratka, da Evharistični kongres in Grozdetova beatifikacija že dajeta svoje vidne sadove, ki jih je zaznati v pogumni in prodorni besedi našega cerkvenega vodstva ter v tem, na kar ta beseda kaže. Kaže pa na dejstvo, o katerem je verjetno že marsikdo pri sebi razmišljal, pa morda tudi polglasno govoril. Na dejstvo, namreč, da je napočil čas za ustanovitev slovenskega katoliškega sindikata.

Zdi se namreč, da v pričujočih slovenskih razmerah nihče drug kot močan katoliški sindikat ne more zagotoviti delavcem (vsem, ne le katoliškim) obrambo svojih legitimnih interesov pred prekomernimi apetiti kapitala. To pa zato, ker postpartijske strukture »tranzicijske levice« so skorajda monopolne lastnice slovenskega kapitala (in zato njihove sindikalne organizacije ne morejo na dolgi rok izpasti drugače kot farsa), opozicijske neoliberalno orientirane sile, pa skladno s svojim nazorom ne kažejo nobenega zanimanja za ukvarjanje z delavskim vprašanjem. Slovenskemu delavcu ostaja tako na voljo samo še katoliški element, znotraj katerega bi se lahko organizirale sile, ki bi razgalile in razgradile izdajalsko zvezo med prevladujočim delom slovenskega kapitala, slovenskih sindikatov in vseh vej slovenske oblasti, povezanih v znamenju rdeče totalitarne dediščine in navdahnjenih za nove možnosti totalitarnega razmaha: najbrž v slogu sedanjega kitajskega decidirano antikatoliškega kapital-komunizma.

V letu po Evharističnem kongresu se tako zdi, da se nakazuje nov shod katoličanov, ki naj Grozdetov mučeniški pogum prenese iz oltarja neposredno na družbeno polje. Nakazuje se shod katoliških delavcev, ki tako kot nekoč na Poljskem Walensova Solidarnošč, protestira zoper rdeči (post)totalitarni primež, v katerem se nahaja slovenski delavec, postavi zahtevo po njegovi učinkoviti odpravi in jo sindikalno organiziran tudi odločno izpelje. Ne le zato, ker v tem primežu slovenski delavec vse bolj ječi zaradi lastne socialne stiske, v katero ga je poleg ekonomske krize potisnilo zlasti brezvestno, pretežno politično motivirano ravnanje lastnikov in upravnikov velepodjetij, temveč tudi zato, ker ga ta primež lahko ove v kako prividni demokraciji živimo in kako v tej psevdo-demokraciji še udobno (ali celo vedno udobneje) vladajo komunistične totalitarne strukture.

Da, danes na Slovenskem, kot že nekoč na Poljskem, se zdi, da je lahko učinkovit sindikat samo decidirano antikomunistični, katoliški sinidikat. Obenem pa se zdi, da je tako tedaj kot sedaj, le tak sindikat jamstvo za polno demokratizacijo dežele.

Foto: Zsss

44 KOMENTARJI

  1. Strinjam se z avtorjevo analizo razmer v naših sindikatih. Ustoličenje dinastij na vrhu in njihova povezanost z gospodarsko in politično elito me včasih spominja na Ameriko, kjer je bila beseda sindikat sopomenka za korupcijo, člani sindikatov pa so bili topovska hrana, ki so jo voditelji pošiljali v boj za politične ali drugačne botre. Zato ne preseneča, da so sindikalisti izgubili vso verodostojnost – ljudje niso neumni. Hudo pa je, da niso zrasli voditelji (npr. v Gorenju ali v Muri), ki bi lahko zapolnili vrzel, ki so jo zapustili diskreditirani sindikalisti.

    Pomisleke imam pa s tezo, da je rešitev tega katoliški sindikat. Sindikat zastopa delavce qua delavce, ne qua vernike. Katoliški sindikat na primer bi lahko bil sindikat zaposlenih v podjetjih in ustanovah, ki so neposredno v prevladujoči cerkveni lasti. Morda je to dober začetek 😉

    Potrebujemo sindikat, katerega vodstvo in program izhaja iz drugačnih vrednotnih predpostavk, sicer bomo imeli obubožane delavce, nemire in revolucijo (to troje gre skupaj). Poudarjena konfesionalnost pa bi po nepotrebnem odbila tiste, ki se ne identificirajo s katolištvom. Katoliški socialni nauk lahko ogromno prispeva k izboljšanju položaja delavcev.

  2. “Da, danes na Slovenskem, kot že nekoč na Poljskem, se zdi, da je lahko učinkovit sindikat samo decidirano antikomunistični, katoliški sinidikat. Obenem pa se zdi, da je tako tedaj kot sedaj, le tak sindikat jamstvo za polno demokratizacijo dežele.”

    Tako kot je nekoč bila svetla prihodnost samo v okviru samoupravnega sistema. Logika vašega predloga je povsem enaka, le akterji bi bili drugi.

    Ne hvala.

  3. Mene pa zanima, kako definirate “neoliberalizem” in kaj ima s tem opozicija?

    Opozicija je še vedno zelo socialistična – je pa v glavnem tiho, ker je to edina taktika, ki ji koristi in škodi vladi, sicer bi bil itak za vse kriv Janša.

    V bolj liberalnem kapitalizmu (pravna država deluje!) bi bilo za delavce bolje kot je sedaj, samo za vlado bi bile statistike slabše.

    Problem je, da delavec, ki bi dal odpoved zaradi neizplačane plače, izgubi vse pravice, pa še podjetje ga lahko toži.

    Le zakaj v “grdi kapitalistični Ameriki” nikjer nismo zasledili, da podjetje ne bi izplačevalo plač, delavci bi pa še vedno delali?

    Zaradi tega, ker bi tam vsak v trenutku pustil službo, delodajalec mu ne bi mogel čisto nič, podjetje bi bilo pa hitro v stečaju, ker če ne more plačati zaposlenih, ne more tudi koga drugega.

    Oziroma, če ni plače, bi moral tudi zaposleni imeti pravico začeti stečaj.

  4. Da bi bil katoliški sindikat vsaj malo verodostojen, se je treba najprej lotiti vprašanja podpore neoliberalizmu kot ključni nevarnosti za delavstvo v samih katoliških vrstah, predvsem pa na radiju Ognjišče, ki ima s svojim dosegom največji vpliv na potencialne člane katoliškega sindikata. Imam namreč občutek, da prav na tem radiju nikakor nimajo razčiščenih pojmom in usmeritev s tem v zvezi. To se vidi na primer po tem, da za gospodarske komentarje cukajo za rokav enega bolj skrajnih neoliberalcev, Bernarda Brščiča iz EF. Pa to je samo en primer, lahko vam jih naštejem še nekaj.

    Morda bi bilo dobro, da enkrat povabijo nadškoga dr.Stresa kot izvrstnega strokovnjaka za vse vrste liberalizmov od skrajnih komunizma na eni strani ter dandanes aktualnega neoliberalizma na drugi?

  5. Janko, daj že enkrat definiraj, kaj je to neoliberalizem, ki je baje tak bavbav?

    Ali za vas morda velja le to, da je neoliberalizem slab – vse ostalo se tej definiciji poljubno prilagodi.

  6. Neoliberalizem lahko definiramo kot skrajno zagovarjanje svobode trga, ki naj bi sam po sebi, brez zunanje regulacija kakršnekoli vrste znal uravnati odnose v gospodarstvu, a ne samo tu, ampak kar v celi družbi. Neoliberalizem je skrajen je ravno v tem, da je svobodni trg raztegnil kar na celotno družbo.

    Iz krščanske plati je pa nesprejemljiv, ker temelji na sebičnosti kot osnovni vrednosti. Neoliberalizem namreč trdi, da je sebičnost dobra stvar, ker naj bi od tega imela dobrobit celotna družba. Sebičnost posameznika se namreč sooči s sebičnostjo drugega posameznika in v tej konkurenčni bitki dveh sebičnosti naj bi bil vir vsega napredka. Saj ne, da ni nekaj resnice na tem, a ključen problem je v postavljanju sebičnosti na piedestal kot glavno vrednoto, sebičnost je pa v krščanstvu kot vemo eden sedmih glavnih grehov.

    Če torej kristjan, kaj šele javno delujoč ali kršanski radio zagovarja neoliberalizem, pride sam s sabo v nasprotje!

  7. Janko, mislim da Radio Ognjišče vabi omenjenega asistenta mag. Brščiča predvsem zato, ker je tudi goreč kritik trenutnega režima. Pač v stilu “sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj”.

  8. Janko –

    nisem sledil programu. Kaj konkretno pa Brščič zagovarja, da se ti zdi neprimeren za Ognjišče?

  9. Kakor vidim, se z rx-170 zagotovo ne misliva vključiti v katoliški sindikat. Sicer pa res ne vidim nobenega razloga, zakaj bi morali imeti katoliško stranko, katoliški sindikat, katoliške kuharske bukve, katoliški pralni stroj, katoliški avtomat za katoliški kofe in podobne katoliške reči. 😛

  10. Dizma, saj tiste bukve Felicite Kalinšek *so* katoliške! 😉 Res pa gre za silno nezdravo hrano, zato se čudim, čemu jih tako promovirajo.

  11. Sindikat je pač podobna stvar kot je bila pokojna JLA-Po definiciji bi se ona takrat morala borit za svobodo posameznika in celotne družbe,vendar je praksa velikokrat pokazala pravo nasprotje tega…Sindikat je še menda edini steber,ki je še ostal s prejšnjega sistema.In je mogoče dober s stališča,da se še drži skupaj podobne kalibre.
    mogoče bi katoliški sindikat bil alternativa režimskemu sindikatu,vendar bi se mu hkrati z ustanovitvijo moralo tudi zobe poštimat,da bi lahko tudi ugriznil,če bi bilo potrebno.Fajn bi bilo,če bi se kdo pozanimal kakšna je praksa po Evropi,kajti naš vzhodnoevropski(ruski) sistem mreže sindikatov pač res dobiva anomalije.

  12. Felicita je zastarela, ampak na bukvah ni pisalo Katoliška, temveč Slovenska kuharica. Potem je prišla Vendelina, ki je jedi malček posodobila. Doma imam njeno Slovensko meščansko (ne katoliško!) kuharico ali nekaj takega. 😉
    Res pa je, da je dobro vse, kar je nezdravo. Kar žagovino in otrobe jesti se mi res ne da. 😀

  13. Nezdravo, nezakonito ali pa greh … kaj č’mo.
    No ja, se pa strinjam, da je užitnega marsikaj, takoj ko se odstrani najljubša sestavina sestre Felicite, torej svinjska mast.

  14. Podtikati Brščiču neoliberelizem celo, če se ne uporablja kot slabšalna psovka, je nesramnost ali pa nevednost. Med klasičnim liberalizmom ter avstrijsko ekonomsko šolo na eni strani in neoklasično ekonomsko šolo, ki je podlaga temu čemur večina pravi neoliberalizem, je velika razlika in edino kar jima je skupno je, da sta vsaka zabili nekaj žebljev v krsto socializma.

    Za kaj se zavzeme Brščič si lahko vsak poišče na spletu. Za pokušino pa njegov zadnji prispevek v Financah o Evangeliju po Smithu. http://www.finance.si/287231/Bernard-Br%B9%E8i%E8-Bogastvo-narodov—evangelij-po-Smithu?src=pj200810

    Janko, vi uporabljate neoliberalizem kot psovko. Tudi tak je le v nekaterih točkah morda neskladen s katoliškim socialnim naukom. O tem kaj je pa (ne)skladno s krščanstvom pa je nešteto mnenj. Vaše ni najbolj kompetentno saj ne veste niti tega, da sebičnost ni naglavni greh. Sedem naglavnih grehov je: napuh, pohlep, pohota,
    jeza, požrešnost, zavist in lenoba. Pohlep in požrešnost sta bila tudi za Smitha, ki je prvi opredelil samointeres (self-interest)kot pozitivno silo v družbi grešni in deviantni nagnjenji. V družbi, kjer država ne ščiti s silo pohlepnežev in požrešnežev, je samo-interes vseh ostalih tista sila, ki deviantne osebe potisne vstran.

  15. Sindikati v zasebnem sektorju so povsod v defenzivi in njihovo članstvo upada. Spodjedata jih mednarodna konkurenca dela in na novih tehnologijah temelječa še bolj izrazita delitev dela, ki ponuja delo množicam oseb s posebnimi znanji (knowledge workers), ki jim na kraj pameti ne pride, da bi se podredili sindikalnim uradnikom. V javnem sektorju so sindikati močni, a njih druži izključno cehovska solidarnost in za nazorsko opredeljevanje ni zanimanja.

    Da bi se g. Turenšek seznanil z realnostjo, bi bilo morda res koristno, da najprej slovenska Cerkev spodbudi sindikalno organiziranje v družbah, ki so v njeni neposredni ali posredni lasti.

  16. Da zaznate pravi kov Brščiča, ga je najbolje poslušati v živo:

    http://audio.ognjisce.si/index.php?l=12&p=Pogovor_o/2010/po_2010_03_03_Bernard_Brscic.mp3.

    Že prvi bombastični stavki o somraku našega gospodarstva ne dajejo ravno občutka verodostojnosti, vrhunec pa doseže, ko se po nekaj minutah pljuvanja po trenutni vladi končno loti še kritiziranja Janševe vlade z naslednjim stavkom: (konec 10 minute):

    “.. krivda je gotovo porazdeljena na nosilce ekonomske politike, tako prejšnje vlade, ki je sprejemala zlasti v obdobju 2006-08 celo vrsto (verjetno volivcem všečnih) ukrepov, kot je na primer subvencioniranje prehrane vojakov, kot je plačilo drugemu otroku vrtca … ”

    Kje vidim v Brščiču tipičnega neoliberalca? Poleg splošnega tona predvsem seveda v gornjem stavku, ki jasno razkrije njegovo neoliberalno ozkost in zaslepljenost s samo svobodnim trgom ter nič intervencij države, za vse pore družbe, ne samo ekonomske. Primer nasprotovanja vzpodbujanju rodnosti v omenjenem ukrepu Janševe vlade mora odpreti oči vsakomur in ga opozoriti, da je pri tehle neoliberalcih res nekaj narobe.

    To se pa najlepše vidi šele, ko primerjamo neoliberalce našega kova (ti. mladoekonomiste) z ti. gradualisti kot je npr dr. Mencinger. Radiju Ognjišče predlagam naslednjič, naj si za uravnoteženje omisli še pogovor z Mencingerjem, no, tudi z bivšim guvernerjem BS dr.Arharjem bi prav dobro šlo, Arhar ima bistveno bolj uravnotežen pogled na dogajanje tega časa na ekonomskem področju.

  17. punk, neoliberizem ni več samo domena ekonomistov, postal je samostojna ideologija, podobna komunizmu. Tudi na kapitalizem sam je treba gledati kot ideologijo, ki je že zdavnaj prekoračila meje temeljnih ekonomskih zakonov, še več, za njimi se kot ideologija skriva. Zato kot ne-ekonomist, ki pa se me ti dve ideologiji še kako tičejo, ne sprejmem vašega razlikovanja dveh ekonomskih šol. Kot rečeno neoliberalizem ni več stvar samo ekonomistov. Sicer pa sem avtrijsko šolo (prek Mises Intitute) nekaj časa spremljal in tako od daleč sem zaznal bistveno več podobnosti kot razlik z neoliberalci.

    Kako pa je z Brščičem? Pripada ti. mladoekonomistom, drži? Ki so se prav lepo proslavili na začetku Janševe vlade, ki se jih je na srečo še dovolj zgodaj znebila. In ki so se proslavili z Mičom Mrkaićem na čelu? Z zadrtim neoliberalcem, katerega človeške lastnosti povedo vse? Če se kdo te zgodbe ne spomni, naj gre pobrskat na Finance nazaj po vsebini njegovih komentarjev in napadov na ti. gradualiste tistega časa. Pravi dokaz, kaj se zgodi iz ekonomosta (in fizika), ki misli, da vse vse in je postal bog. Pravi dokaz tudi za to, da samo ekonomistom ni za zaupati in moramo uporabiti svojo glavo. Kot v primeru komunizma, ki je mimogrede tudi sloni ekonomski teoriji.

    Kar se sebičnosti tiče, sem se zmotil, priznam, vendar vsekakor drži, da sebičnost ni vrednota, ki naj bi jo podpiral kristjan. Vidim pa razliko med sebičnostjo in samo-interesom, a kaj, ko le-ta brez ustreznih sil za ravnovesje slej ko prej pristane v sebičnosti. Stanje pri nas je mislim da več kot dober dokaz.

  18. Janko,

    Lahko ti Brščič ni všeč in sta ti všeč Mencinger in Arhar, a to ne ovrže Brščičevih trditev in argumentov. Brščič razen generacijsko, ne pripada mlado-ekonomistom, za razliko od Mrkaića se ne spomnim primera, da bi debatiral ad personam in ne ad rem.

    Ekonomisti so dobri, če verodostojno analizirajo položaj in se njihove napovedi kdaj tudi uresničijo. Mlado-ekonomisti so povsem povozili gradualiste v debati o vzrokih inflacije v Sloveniji. Brščič pa je bil na primer prvi, ki je že leta 2007 javno problematiziral posojilno politiko državnih bank. Bil je tudi med prvimi, ki je opozarjal na nevzdržnost napihovanja nepremičninskega balona in je eden najbolj temeljitih kritikov pogubnega vpliva nedelovanja pravne države na slovensko gospodarstvo. Nikakor pa Brščiču ni mogoče očitati ekonomistične ozkosti, kar poskušaš narediti s tem, da ga neargumentirano povezuješ z Mrkaićem.

    Brščič je eden najbolj široko razgledanih slovenskih humanistov in vsak radio samo pridobi, če objavi pogovor z njim. Predlagam, Časniku, da ga pritegnete, da napiše tudi kaj za vas.

    Pa še to. Obstaja dobra in slaba ekonomska teorija. Dobra se empirično potrjuje v realnem življenju. Komunizem je temeljil na ljudem všečni a slabi ekonomski teoriji.

  19. Eden najbolj razgledanih slovenskih humanistov? Ta je pa dobra! Prosim vas, ne s takimi. Samo iz zgornjega posnetka je več kot jasno, kako je z njegovo razgledanostjo in v katero stran sloni.

    Sicer je pa problem ekonomistov, še posebej neoliberalnih, ravno v tem, da so izumili argumentacijo, ki sloni sicer na neovrglivih ekonomskih zakonitostih, a jo spretno spletejo v navzven lepo zaključene in krasne teorije, katerim je ravno zaradi te spretne naslombe na močne aksiome ekonomije težko ugovarjati, a dejstva so pokazala, da so se zmotili. Nato pa sledi obdobje silnega argumentiranega prelaganja krivde na vse druge, le na sebe ne. V tem obdobju smo ravnokar. Mimogrede, v moji profesiji se dogaja nekaj podobnega, zato ne govorim na pamet.

    Pa še to, nikakor ne nasprotujem osnovnim zakonskim zakonitostim, nasprotujem pa instrumentalizaicji le teh za dosti manj plemenite cilje, kot jih imajo neoliberalci stalno v ustih. Take poznamo iz zgodovine, spomnimo se samo komunistov in kaj je iz njihovih lepo zvenečih ter znanstveno močno utemeljenih besed nastalo…

  20. Sicer pa je bolje, če se osredotočimo na osnovni problem v tej zgodbi, to je problem vrednot, ki jih zagovarja/krepi/vzpodbuja kapitalizem z neoliberalno skrajnostjo, ter njihovo skladnostjo s krščanskimi vrednotami.

    Čmo začeti z že omenjeno sebičnostjo? Kako je z razlikovanjem med “samo-interesom” in sebičnostjo. Kakšen je trenuten krščanski pogled na sebičnost? Se jo obsoja ali časti? Morda se s tem vprašanjem preprosto ne ukvarja?

  21. “Felicita je zastarela, ampak na bukvah ni pisalo Katoliška, temveč Slovenska kuharica. Potem je prišla Vendelina, ki je jedi malček posodobila. Doma imam njeno Slovensko meščansko (ne katoliško!) kuharico ali nekaj takega.”

    Imam obe verziji. Recepti so za moj okus nekoliko zadržani, konzervativni, nedomiselni. Je pa odlična osnova za nekoga, ki ne zna kuhati, da se priuči te koristne umetnosti.

  22. Janko,

    če se omejim na prvi stavek in pozabim na tvoj zelo negativen pristop do (neo)liberalizma, te moram vprašati, zakaj je potreben izraz neoliberalizen, če to zagovarja že klasični liberalizem.

    Morda velika svoboda res ni v skladu s krščanstvom, ni pa res, da liberalizem temelji na sebičnosti. Liberalizem sprejema ljudi take, kot smo. Ne zahteva ne sebičnosti ne altruizma. Lahko si, kar želiš.

    Dejstvo pa je, da je čas pokazal, da države, ki so bližje liberalnemu kapitalizmu uspevajo bolje kot pretirano socialne države. Slovenija je ekstrem v socialni državi. Imamo najvišje davke na svetu, imamo eno največjih zaščit pred odpuščanjem, največ regulacije na področju podjetništva.

    Npr. Za ustanovitev podjetja, ki bi se ukvarjalo z znanstvenimi raziskavami potrebuješ dovoljenje Golobiča.

  23. Janko pustite vrednote. Kuhanje je dosti bolj zanimivo in zadovoljujoče, debata o “vrednotah” (karkoli že pač vrednote so) pa znajo biti utrujajoče.

    Kar se tiče debate o liberalizmu, bi brez da se vrednostno opredeljujem, v pomoč Jankotu in ostalim (ali pa iztočnico) dal izjavo Paula Samuelsona (vsi, ki so se kdaj srečali z ekonomijo so študirali po njegovem legendarnem učbeniku)

    Asistent magister Brščič pa je prav gotovo obetaven ekonomist. Da je največji slovenski humanist se pa glede na njegovo dosedanjo znanstveno bibliografijo verjetno ne bi mogel strinjati. Je pa res, da če bi bil njegov mentor ali predstojnik, bi pa pričakoval, da več časa posveti pedagoškemu in znanstveno raziskovalnemu delu kot pa dajanju intervjujem za privatni radio in pisanju kolumen

  24. Janko pustite vrednote. Kuhanje je dosti bolj zanimivo in zadovoljujoče, debata o “vrednotah” (karkoli že pač vrednote so) pa znajo biti utrujajoče.

    Kar se tiče debate o liberalizmu, bi brez da se vrednostno opredeljujem, v pomoč Jankotu in ostalim (ali pa iztočnico) dal izjavo Paula Samuelsona (vsi, ki so se kdaj srečali z ekonomijo so študirali po njegovem legendarnem učbeniku): “I wish Friedman were still alive so he could witness how his extremism led to the defeat of his own ideas.”

    Asistent magister Brščič pa je prav gotovo obetaven ekonomist. Da je največji slovenski humanist se pa glede na njegovo dosedanjo znanstveno bibliografijo verjetno ne bi mogel strinjati. Je pa res, da če bi bil njegov mentor ali predstojnik, bi pa pričakoval, da več časa posveti pedagoškemu in znanstveno raziskovalnemu delu kot pa dajanju intervjujem za privatni radio in pisanju kolumen

  25. Pomotoma sem objavil preden sem končal. Bo moderator prvi odvečen post pobrisal.

    Morda velja v tem kontekstu omeniti, kako na verske skupnosti gleda liberalec M. Mrkaić.

  26. Pa še to. Kolikor jaz vem, ne gre za smrtne grehe, ampak za grešna nagnjenja, ki te lahko zapeljejo v greh.

    Pohlep do neke mere je lahko dober, pretiravanje je pa škodljivo. Kje pa je mera, je pa vprašanje. Vsak od nas ima do neke mere ta grešna nagnjenja. Je pa dejstvo, da imajo premožnejši tega manj.

  27. Janko, vidim, da tebe očitno moti kritiziranje Pahorjeve vlade.

    Drugič glede socialističnega spodbujanja rodnosti z vrtci – zaenkrat ni videti, da bi dejansko vrtci prinašali dodatno rodnost, kajti rodnost se je dvignila že prej. Sploh ima ta z vrtcem kar nekaj pomanjkljivosti – npr. da moraš imeti dva otroka v vrtcu, kaj pa, če se odločiš imeti enega prej, enega pa, ko gre otrok že v šolo?

    In ti predlagaš, naj naredijo intervju s to budalo od Mencingerja? A ni on naredil že dovolj škode?

  28. Pa še to. Vidim, da ti gre v nos Mićo Mrkaić. Lahko ti povem, da so prvi njega napadali nasprotniki. Celo tako je bilo, da ga je najela LDS za analizo inflacije, potem, ko je prišel do rezultata, ki jim ni bilo všeč, so ga pa napadli z vsemi topovi.

    Potem je tudi on udaril nazaj. Kar pa se tiče ekonomije, pa ne vem, kaj je narobe v nižanju davkov, v lažjem poslovanju, v manj omejujoči birokraciji države.

    Mladoekonomisti so imeli prav. Mencinger je najprej pametoval, kako je fajn, da je Slovenija tako socialistična. Danes so stvari obrnjene na glavo. Slovaška – ki je ena izmed zadnjih uvajala reforme – ima najvišjo gospodarsko rast v EU. Slovenija gre pa po poti socialistične Grčije.

  29. Zanimivo, kako bi rad rx170 hinavsko omejil libealne ekonomiste – da bi dajali manj intervjujev. Mencingerja najbrž ne bi omejeval.

    In seveda mora takoj – da bi ga diskreditiral – podariti, da Mrkaić ni naklonjen verskim skupnostim.

  30. Drugače je pa tako. Ravno ekonomija je tista, ki je slovenski desnici – in krščanstvu – manjkala.

    Dokler smo s komunisti delili strinjanje s socialistično ekonomijo, so bili v premoči, kajti na praktični plati niso imeli alternative, pri kulturkampfovskih temah so imeli pa premoč.

    Tudi pri ekonomiji so dostikrat imeli izgovor – saj je bil potreben komunizem, da je malo obrzdal grd in krut kapitalizem…

    Ko pa na tem delu spremeniš ideologijo, se pa zadeva spremeni. Izkaže se, da socialistične ideje ne delujejo. Ali kot je rekel Milton Friedman, “Še dobro, da ne delujejo, sicer bi bili vsi sužnji.”

    Pa še nekaj je treba vedeti pri tem self-interest oziroma sebičnost. Ne vem, koliko je pri komu sam izraz “sebičnost” vcepljen kot negativen, zato ne vem točno, kateri izraz uporabljati.

    Je pa enostavno. Trgovina, ki je pomembna v kapitalizmu, je narejena tako, da naš self-interest (lahko tudi sebičnost) obrne v dobro drugih. Bolj, kot bodo stranke zadovoljne, več boš zaslužil.

    Pa še eno vprašanje. Za kakšno socialno državo se zavzemate? Za tako, ki temelji na skrbi za reveže, ali za marksistično, katere bistvo je prisilno izenačevanje ljudi, ki pa je možno le na tak način, da se tlači dol uspešnejše?

  31. Vem rx170, da ti edino to Mrkaiću šteješ v dobro. Vem pa tudi, da si čisto izven konteksta omenil tukaj samo zato, da bi ga diskreditiral tudi na ekonomskem področju.

    Več ekonomskega liberalizma pomeni manj oblasti komunajzerjev v Sloveniji.

  32. “Ravno ekonomija je tista, ki je slovenski desnici – in krščanstvu – manjkala.”

    Pravzaprav ji manjka še danes. S pravimi liberalci ima slovenska tako imenovsna desnica kaj malo (ali bolje nič) skupnega.

  33. RX

    Nisem rekel da je Brščič največji ampak, da je po mojem mnenju najbolj razgledan. Poslušal sem nekaj njegovih predavanj, bil na parih debatah, kjer se je suvereno sprehajal od filozofije znanosti k umetnosti in nazaj. Občudujoče pa sta mi o njem pripovedovala tudi dva profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete, ki sicer ne soglašata z njegovimi političnimi idejami. Seveda je to le moje mnenje.

    Upam, da nimate prilike biti mentor komurkoli, saj si ne predstavljam, kako lahko dajanje intervjujev na privatnemu radiu škoduje akademski karieri kogar koli. Jaz menim, da se Brščič še premalo pojavlja. Mednarodno uspešni akademiki, vsaj s področja humanistike in umetnosti se morajo danes obnašati kot pop zvezde. Poglejte Žižka.

    Mrkaića je brez razloga privlekel v debato Janko, sedaj pa še vi. On je kot sem uspel razbrati iz nekaterih njegovih prispevkov agnostik in ostro nasprotuje kakršnemu koli financiranju verskih skupnosti iz javnih sredstev. Želite vi povedati kaj več?

  34. “Upam, da nimate prilike biti mentor komurkoli, saj si ne predstavljam, kako lahko dajanje intervjujev na privatnemu radiu škoduje akademski karieri kogar koli. Jaz menim, da se Brščič še premalo pojavlja. Mednarodno uspešni akademiki, vsaj s področja humanistike in umetnosti se morajo danes obnašati kot pop zvezde. Poglejte Žižka.”

    Škoduje tako, da se namesto znanstvenemu raziskovalnemu delu posveča pisanju kolumen in nastopanju. Odgovoren mentor, ki mu je v interesu, da maksimira koristnost tako za kandidata kot tudi za ustanovo, kjer slednji študira, bo pa kandidata na to opozoril.
    Njegov znastveni opus pa zaenkrat ni takšen, da bi že veljal za nesporno avtoriteto na področju ekonomije – predvsem odsotnost objav prve kategorije. Če ne verjamete meni, pa vprašajte kako je s tem, Mrkaića (on je bil pravi mojster v štetju objav tistih, ki se z njim niso strinjali)

  35. Rx, tudi sam menim, da so kuharske knjige boljše od pisanja kolumn. Mrkaić jih seveda ne bere, zato tudi ne kuha, pač pa se prehranjuje pri klovnu Ronaldu. Hudiča, da ni to prava esenca neoliberalizma?

  36. Saj ni treba, da so čisto liberalci. Dovolj je, da vzamejo večino od liberalnih ekonomistov. Ni pa treba vzeti tistega, kar ni stvar ekonomije.

  37. Brščič je sigurno večja avtoriteta od Mencingerja in njemu podobnih kljukcev.

    Kar pa se tiče. To, da v prostem času daje intervjuje, pa res ne vpliva na njegovo delo v delovnem času. Pa ja ne misliš, da bi se moral ves čas ukvarjati samo z znanostjo?

    Preveč očitno je, da bi mu ti omejeval intervjuje samo zato, ker je kritičen do levakov.

  38. “Pa ja ne misliš, da bi se moral ves čas ukvarjati samo z znanostjo?”

    Saj glede na njegove objave je očitno, da se z znanostjo kaj preveč ne ukvarja. Zadnja in edina objava (pa še to je pregledni članek) je iz leta 2007, torej letos praznuje 3. obletnico znanstvene (publicistične) neaktivnosti.

    Od magisterija je preteklo 10 let. Če pa je res tako obetaven pa bo nedvomno presenetil z odličnim doktoratom, katerega rezultate bo publiciral v vrhunskih revijah ter s tem postal eden najboljših slovenskih ekonomistov.

  39. Dokler izpolnjuje pogoje, ne vidim razloga, zakaj bi se še dodatno matral, ne da bi dobil dodatno plačilo za to.

    Meni je več kot očitno, da te moti kritičnost do levakov.

  40. Franci:

    kaj pa naj bi bila po tvojem merila za to, da dobis avtoriteto?

    Kakse bi bil potem seznam, recimo top10 in zadnji10?

  41. “Da, danes na Slovenskem, kot že nekoč na Poljskem, se zdi, da je lahko učinkovit sindikat samo decidirano antikomunistični, katoliški sinidikat. Obenem pa se zdi, da je tako tedaj kot sedaj, le tak sindikat jamstvo za polno demokratizacijo dežele”, je napisal avtor članka, g. Ivo Kerže.
    Moje mnenje je, da samo antikomunizem že dolgo več ne zadošča za uspešnost sindikatov!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite