»Katoliška skupnost Slovenije« in ustavne spremembe

Sedmi člen Ustave RS neštetokrat v pogovorih in zapisih površno ali tudi zlonamerno navajamo kot »ločitev Cerkve od države«. Tak način razumevanja ustave nas takoj požene na okope kulturnega boja. Pri tem povsem spregledamo številne druge verske skupnosti in se ukvarjamo zgolj s slovensko Katoliško Cerkvijo in njeno najvišjo ustanovo – Slovensko škofovsko konferenco. Katoliška Cerkev, ki je še vedno najštevilčnejša verska skupnost v državi, je na vsakem koraku deležna nagajanj in podtikanj.  Poleg tega moramo katoličani, kot da že to ni dovolj, doživljati še pozitivno diskriminacijo, ki so jo s strani državne in lokalne politike deležne nekatere druge verske skupnosti. So res vse druge verske skupnosti povsem brezbrižne do družbenih vprašanj in politike? Jih res politika nikoli ne zlorabi za kulturni boj proti katolištvu? Moj odgovor je: NE.

Kako se izviti iz zagatnega položaja? Imam dva predloga. Po prvem predlogu naj se slovenska Katoliška Cerkev, po zgledu drugih verskih skupnosti, preimenuje v »Katoliško skupnost Slovenije«. Pod novim imenom morda ne bo več moteča in njeni najvišji predstavniki bodo lahko kandidirali vsaj na lokalnih, tako kot je na primer pri nas v Ljubljani generalni tajnik Islamske skupnosti Nevzet Porić mestni svetnik izvoljen na listi Zorana Jankovića , če že ne na državnih volitvah.

Če / ko bodo izvoljeni, bodo lahko bdeli nad multikulturnostjo, poimenovali ulice in grozili vsem, ki se jim bodo drznili ugovarjati. Tudi blagoslavljanje novih stavb in prostorov, ki jih ne gradi politična elita, ampak (še vedno večinsko) katoliški davkoplačevalci, morda ne bo več moteče. Mimogrede naj se zahvalim evangeličanom, našim bratom v Kristusu, da so sodelovali pri blagoslovu kapele v vrhniški vojašnici in nehote zadržali val podlega zmerjanja, ki tokrat še ni pljusknil v od države (ne)ločene Cerkve.

Drugi predlog pa zahteva spremembo ustave, s katero bi enkrat za vselej odpravili možnosti različnih razlag 7. člena in neštetih sprenevedanj. Po novem naj bi se ta glasil: »Država in verske skupnosti so ločene; Katoliška Cerkev je izločena. Delovanje verskih skupnosti je svobodno. Država s posebnim zakonom poskrbi za pozitivno diskriminacijo nekaterih verskih skupnosti.«

Sedmi člen Ustave Republike Slovenije

Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.

Spreminjanje ustave v Sloveniji je mačji kašelj, kajti neodgovorni volivci smo trenutni koaliciji dali povsem proste roke. Da odtujena politična elita ne bo za vsako oviro pri (ob)vladanju države imela preveč ponavljajočih se zakonodajnih postopkov, predlagam, da se loti paketa sprememb ustave, v katerem bo ob prenovljenem 7. členu tudi:

  • pravica do nefinanciranja zasebnih osnovnih šol,
  • nedvoumno zapisana »človekina« pravica do splava v breme zdravstvene blagajne,
  • človekova pravica do moških kvot v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu ter sodstvu,
  • človekova pravica do čebel in drugih opraševalcev.