Kateri razlogi podpirajo svobodno ekonomijo?

Manj finančnega totalirizmaMoralnih in drugih razlogov, ki podpirajo svobodno ekonomijo je več. Črpamo jih lahko iz zgodovine, a veljajo še danes. Omemba nekaterih prvin nam pomaga pri razumevanju ekonomske svobodne in posledično pri socialno tržnem gospodarstvu. Katere je vredno omeniti?

Iz antropološke razlage človeka izhaja, da svoboda ni to, da delaš, kar želiš. Pravilno razumevanje svobode ne dovoljenje, da se »obnašamo kot pubertetnik, ampak je plemenitost, dana ob rojstvu ljudem«. Človek je po judovsko krščanskem izročilu ustvarjen po Božji podobi in zato svoboden, kar je tudi njegova glavna vrlina iz katere izhaja morala in naše delovanje. Danes vse preveč »svobodo enačimo z neodgovornim obnašanjem, kronizem s kapitalizmom, šolanje z izobrazbo, socialno zavarovanje z iskreno medgeneracijsko solidarnostjo in pravo družbeno odgovornost z jemanjem denarja eni skupini in dajanjem drugi skupini«. Začeli smo verjeti, da je »birokrat dobri samaritan«, ki ima vso pristojnost odločati, komu vzeti in komu dati po lastnih merilih in presoji. Na mesto kjer je v razvitih ekonomijah človek in njegova vloga v solidarnosti, v nerazvitih-nesvobodnih ekonomijah stoji Vlada.

Mladi svobodo enačijo s tem, da je vse dovoljeno. Družba je potrošniško naravnana. Preveliko potrošništvo in premalo varčevanja je pogubno. Tudi danes ekonomisti spodbujajo potrošnjo, ki naj bi zagnala gospodarstvo. Vse premalo je varčevanja in razmišljanja o prihodnosti, neenakosti in izključevanja ter premajhna skrb za revne. To je človekova odgovornosti za prihodnost. Ta določa odgovorno obnašanje posameznika in družbe, skrb za sočloveka in okolje, poslovne običaje, spoštovanje dolžnosti in ne le pravic.

V Sloveniji imamo preveč državne lastnine. V praksi se zgodi, da gre pri državni lastnini vedno za »lastniško priviligiranje politične skupine, ki ima največjo moč«. V podjetjih z neposredno ali posredno državno lastnino se država pretvarja, da vlada v imenu vseh ljudi, s čimer vlada nadomesti izkoriščanje enega zasebnika, ki izkorišča drugega zasebnika, kar izhaja iz trgovanja, ki ga vedno žene pohlep, z veliko hujšim izkoriščanjem celotne družbe, kar počne revolucionarna politična elita. Politika postaja razsodnik in tisti, ki ugotavlja, kaj kdo lahko, kaj ne sme, komu se lahko pomaga ali pa ne.

Družbena odgovornost je vse prevečkrat razumljena preozko. To ni nujno samo sofinanciranje športa in kulture. Ugotavljamo, da tovrstna družbena odgovornost ne sme biti nadomestilo za nemoralno poslovanje. Tudi ne pomeni, da je podjetje, ki ne ustvari dobička bolj odgovorno od tistega,ki ga ustvari več, kar bi lahko razumeli ob pojasnjevanju socialnega podjetništva po Slovensko. Tudi delavsko soupravljanje, ki je v Sloveniji zakonsko determinirano, ne pomeni nujno večje družbene odgovornosti. Družbena odgovornost podjetja je dosežena že takrat, ko podjetje deluje, posluje pošteno, spoštuje pogodbe, svojim zaposlenim nudi priložnost za delo za samouresničevanje, zaposlene pošteno plača, s čimer njihovim družinam omogoča preživetje, služi družbi v najširšem pomenu kot akter v gospodarstvu in pazi na moralno razsežnost vlaganja sredstev. Slednje vključuje tako etične poslovne prakse kot tudi skrb za okolje.

Zanimiva je ugotovitev, da ni nujne povezanosti med demokracijo kot političnim sistemom odločanja in svobodo. Tudi v Evropi so države, ki imajo demokratični sistem, a so izjemno nesvobodne, pa tudi take na Bližnjem Vzhodu, ki demokracije nimajo, a so precej svobodne. S svobodo mislimo osebno svobodo, svobodo vesti, vere, misli in ekonomsko svobodo.

Če se omejimo samo na ekonomsko svobodo, se lahko vprašamo, ali v demokratični Sloveniji deluje pravna država, v smislu, da sodišča sodijo pravično in po pravičnih zakonih; v smislu zaščite zasebne lastnine, kjer država s svojim kapitalskim posredovanjem ne razlastnini drugih vlagateljev po zakonu; podjetniška svoboda, kjer zasebna pobuda ni omejevana z birokratskimi predpisi in regulacijo stanovskih združenj ali države; svobodno sodelovanje oz. povezovanje, kjer delodajalec in delavec lahko neprisiljeno skleneta pogodbo o zaposlitvi s pravičnim plačilom; in izvajanje pogodb, ki zagotavlja, da se podpisniki držijo dogovora ter se spori rešujejo pravično. To mora podpirati družba in modra Vlada, ki se zaveda, da ima človek prirojeno dostojanstvo in ustvarjalne zmožnosti, ne pa, da civilna oblasti poskuša na novo definirati moralna načela.

Svobode se ne da zaukazati; svobodo živimo. Svoboda brez etične naravnanosti nima vodila, zato moramo spoštovati načela oz etiko. »Teokracija uničuje svobodo v imenu Boga, libertizem pa v imenu svobode«. Ne ena in ne druga skrajnost nista rešitev za sedanje razmere. V osnovi gre nujno za udejanjanje socialnega tržnega gospodarstva, ki mora temeljiti na pravni državi in mora imeti zelo jasen etični temelj.

Opomba avtorja: razmišljanje se dotika knjige Roberta Sirica: Zagovor svobodnega trga, Družina 2013. Navedbe v narekovajih so povzete iz omenjene knjige.

Pripis uredništva: Žiga Andoljšek je dekan Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu