Naslovnica Utrinki dneva

Utrinki dneva

Pri spopadu s korona virusom prihajamo v težko obdobje

Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica katedre za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, verjame v trdoživost našega naroda, ki je iznajdljiv in solidaren, ko je to najpomembnejše. Poleg zdravstvenih delavcev posebej omenja pomen vseh, ki v teh časih delajo, od delavcev v proizvodnji in trgovcev do duhovnikov in psihoterapevtov, ki so na voljo za duhovno oporo oz. pomoč v stiski.

Janez Kocijančič, kolikokrat še prevarani Sokoli

Janez Kocijančič, ugledni član slovenske komunistične vrhuške, skuša prodati za resnico nekaj, kar so si njegovi predhodniki preprosto izmislili. Je le del bajk in povesti o t. i. »naprednih«, »levih« ipd. sokolih in njihovi vlogi v OF. Pri tem je več kot očitno, da Janez Kocjančič ni nikoli niti pogledal dokumentarnega gradiva Komunistične partije Slovenije in njene naslednice Zveze komunistov Slovenije, kaj šele da bi se kot visok športni funkcionar seznanil z njim.

Italija v primežu koronavirusa

Razlog strogih ukrepov italijanskih oblasti je preprost: matematični izračuni so namreč kmalu pokazali, da bi brez poskusa zajezitve epidemije število obolelih v kratkem času tako skokovito naraslo, da bi italijanski zdravstveni sistem, kljub temu da je – zlasti v severnih deželah – eden boljših v Evropi, tovrstnega pritiska ne zdržal. Edina rešitev pred katastrofo je bila torej poskus zajezitve virusa, in ta zajezitev je – v pričakovanju antiviralnih zdravil in cepiva – mogoča samo z osebno izolacijo.

Samaranch potegnil Leona Štuklja iz anonimnosti

Naj užaljeni posamezniki ali pa Olimpijski komite Slovenije pojasnijo slovenski javnosti tudi dejstvo, zakaj ni bil g. Leon Štukelj, ob svojem ugledu v svetu, spoštovanju in civilizacijskem obnašanju ter po navedbi g. Braneta Dmitroviča eden od dveh ustanoviteljev Olimpijskega komiteja Slovenije, ob vsem tem spoštovanju do njega, nikoli imenovan za častnega predsednika tega komiteja.

»Pacient nič« v Italiji naj bi bil pakistanski migrant

V enem od mnogih spletnih virov, ki se poglobljeno ukvarjajo s pojavom koronavirusa, zasledimo podatek, da naj bi bil »pacient nič« pakistanski migrant. Ta je zavrnil izolacijo in testiranje na koronavirus in je še naprej kuhal in delil hrano v eni izmed kitajskih restavracij na severe Italije.

Če je le mogoče ostani doma in opazuj skrivnosti zvezdnega neba

Z opazovanjem nočnega neba in meritvami potovanja Sonca, ki razbijajo monotonijo samoosamitve, boste začutili dinamiko vesolja in se čudili njegovi lepoti.

Ko bo spet čas, si privoščimo izlet v kraljestvo snežniškega jelena

V Sloveniji je veliko možnosti za kratke enodnevne izlete. Pred kratkim sem se podal na enega. Iz Ljubljane sem se najprej odpravil do Rakovega Škocjana, slastno kosilo sem si privoščil v Postojni, po okrepčilu pa se odpravil proti Uncu in Cerknici ter naprej do Kozarišča in sloviti grad Snežnik. Po ogledu grajske zbirke sem se namenil še proti Mašunu, kraju na Snežniškem pogorju, kjer ob ostalinah imenitnega lovskega dvorca stoji krčma. Po dolgotrajni poti skozi v tančico noči ogrnjene snežniške gozdove in brezštevilna razpotja sem naposled le prispel do končne postojanke, kjer sem si privoščil še obilno večerjo.

Ministrica Kustec in minister Počivalšek, ohranita nam letne dopuste in počitnice

Spoštovana ministrica za šolstvo dr. Simona Kustec Lipicer ter spoštovani minister za gospodarski razvoj in tehnologijo g. Zdravko Počivalšek, apeliram na vaju, da ohranite letne dopuste in počitnice, saj se bomo le tako lahko pripravili na izzive v novem šolskem letu; ti izzivi namreč ne bodo enostavni. Tako bo bolje za državljane, za šolstvo in tudi za gospodarstvo.

Milena Miklavčič pred Slovence postavila ogledalo

Milena Miklavčič si je z zdravo kmečko pametjo dovolila glasno razmišljati o odnosu med človekom in psom. Rekla je bobu bob in pred Slovence je postavila ogledalo. S tem je povzročila vsesplošno histerijo, ob kateri lahko dobimo napačen vtis, da se večina rojakov strinja z njenimi kritiki, ki nanjo bruhajo ogenj in žveplo.

Tretje odprto pismo dr. Zdenku Roterju (II.)

Podatki o žrtvah v vojnem času na Slovenskem nam povedo, kako neumno je bilo med vojno izpeljati revolucijo. Do srede leta 1942 je revolucionarna stran brez sodbe pobila okrog 900 Slovencev. Po kapitulaciji Italije jeseni leta 1943 so jih pobili več kot 300, po vojni okrog 20.000. Vseh več kot 24.000. Ti podatki nam najbolje povedo, kdo je med vojno najbolj ogrožal slovenski narod.

Aktualno v naših rubrikah