sreda, 29. junija 2022

Izobraževanje

Kam z (industrijsko) dediščino?

Od 1. do 3. oktobra je na Bledu potekala konferenca o industrijski dediščini. Organizatorji so bili strokovnjaki Zavoda za kulturno dediščino Republike Slovenije, potekala pa je pod »dežnikom« mednarodnega združenja ICOMOS pri Unescu in...

Kako širok temelj prihodnosti?

Leto 2015 še posebej zaznamuje obletnica konca II. svetovne vojne. Vrstile so se spominske slovesnosti, znanstveni posveti, bolj ali manj črno-belo obarvane komemoracije, kulturni dogodki in še marsikaj. Vse to v spomin in opomin, čeprav poziv 'Nikoli več vojne!' vsak dan znova zveni bolj cinično. Med ustanove, ki ohranjajo živ spomin na dogodke, ki bi jih marsikdo rad pozabil, sodi Nova slovenska zaveza.

Izgubljena ‘nacistična’ zaklada

Nedavno je v poljski javnosti odjeknila vznemirljiva novica, da sta Nemec in Poljak v bližini Vroclava odkrila sloviti nacistični vlak, pogrešan vse od konca 2. svetovne vojne, ki naj bi v svojih vagonih skrival najrazličnejše dragocenosti, še zlasti predmete izdelane iz žlahtnih kovin. Nemci naj bi ga skrili v neznanem podzemnem rovu, da bi ga tako obvarovali pred plenjenjem Rdeče armade.

Kako lahko v šole vdrejo reklame za spletni poker, pornografijo in droge?

V šolo pride marsikaj. Dobro in slabo. Sedaj na začetku šolskega leta bo še posebej aktivno. Včasih pod pretvezo hvalevrednih dodatnih dejavnosti ali pa brezplačnih medijev, reklam in delavnic, v šolo zaidejo zelo neetične vsebine.

Nepravi antifašisti

Februarja 1950 se je na mizi Edvarda Kardelja, zunanjega ministra Jugoslavije, znašlo Roussetovo pismo. Pravzaprav dve, obe iz Francije. Eno je bilo od Rousseta oziroma od komisije, drugo od Marka Ristića, jugoslovanskega veleposlanika v Parizu. Komisija bi se rada seznanila s položajem – saj nimate nič proti, ali ne?! Mogoče gre samo za klevete …?

Doba ekonomistov

Odgovorni, racionalni ljudje za svobodno družbo Inštitut Karantanija in Nova revija sta leta 2012 izdali prevod knjige, ki je dejansko zbornik iz Hillsdale College, kjer že desetletja potekajo letna srečanja zagovornikov svobode v čast enemu najodličnejših ekonomistov...

V senci Jalte

"[Rusi] imajo tudi pravico biti ponosni na svojo vlogo v porazu tretjega rajha, nimajo pa pravice izkrivljati zgodovino. Prezreti velikanske zločine komunističnega sistema v Sovjetski zvezi pomeni nevarnost njihove ponovitve. Proslavljanje zmage nad nacizmom brez omenjanja kriminalne kartoteke sovjetskega imperialnega širjenja, ni pot do sprave s sosedami Rusije."

Svet žrtev titoizma in njihovih svojcev

Tematska polja, ki jih pokrivajo vloge, zajemajo najhujše oblike titoističnega nasilja, brezpravja in sistematičnega kršenja človekovih pravic ter diskriminacijo, stigmatizacijo in segregacijo velika dela prebivalstva Slovenije. Prav tako nam odkrivajo preživetveno moč in raznoliko upornost žrtev titoizma, zlasti svojcev tabuiranih žrtev titoizma.

Rabelj ruske Cerkve

Kakšen je bil ta človek v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, o katerem se govori, da so ob vsakem njegovem obisku taborišč na Solovetskih otokih, daleč na arktičnem severu, močno pospešili eksekucije duhovnikov, ki so bili tam zaprti že od samega začetka revolucije? Od kolegov, bojevnikov proti Cerkvi, je vendarle izstopal, Cerkev je poznal od znotraj.

Odrinjenost kmeta vse do najnovejših časov

»Le vkup, le vkup uboga gmajna« je bil klic , ki je pred 500 leti, leta 1515, prediral ozračje in pozival razžaljene in ponižane, v revščino potisnjene kmete k solidarnosti, k združitvi, k oblikovanju moči, s katero bi v uporu proti svojim gospodarjem dosegli znosnejše in boljše življenje v okviru od Boga dane ureditve sveta. Praviloma več kot 90% prebivalstva so bili prav kmetje in na njihovih ramenih sta slonela preživetje in blaginja celotne družbe in države.

Aktualno v naših rubrikah