Izobraževanje

Jegličeva prva polovica leta 1920

Anton Bonaventura Jeglič: Molil bom, delal in trpel popolnoma vdan v voljo Božjo, po kateri se vse na zemlji vrši in godi. Zato bom skušal ostati miren, naj se zgodi karkoli. Bog naj me razsvetli, da [bi] v svojih nalogah vselej to zadel, kar je ravno najbolj primerno za položaj. Za to milost bom prosil vsak dan.

“Mi, Sloveneti!”

Pred davnimi časi so za devetimi gorami in devetimi vodami živeli Sloveneti, takšno prisrčno pleme, ki se je morda imenovalo še Veneti in »Venetji«. Potem so v Evropo pridrveli Huni na konjih in »Venetji«...

Kako v krščanstvu preseči ideološko/religijsko?

Če ostajamo v ideološko/religijskem, zgolj v njegovih postavkah, ostajamo ena od mnogih religij/ideologij, lahko tudi najboljša med njimi, a nismo naredili tistega bistvenega: dejanskega približanja temu, kar imenujemo Bog. Za tako osveščanje kristjanov se je trudil Vladimir Truhlar.

Šola v realnosti življenja? Vse je odvisno od vodstva šole in učiteljev

Včeraj je bil svetovi dan učiteljev. Prejšnji teden sem se veliko družil z učitelji in ob prazniku z veseljem delim nekaj dobrih izkušenj. Ta naravnanost ene od šol me je navdušila: "Oni se ne igrajo nekakšnih "monopoli" igric, preko katerih bi spoznavali proizvodnjo in podjetništvo. Oni so podjetniki. Čutite razliko med 'spoznavati' in 'biti'? Oni se ne učijo, da bi 'vedeli', oni se učijo, da bi 'znali'."

Ni bila lahka, tale udbovska rabota

Udbaško analiziranje oz. reproduciranje zasebnih Kocbekovih dnevniških razmišljanj o Dragi 70 se končuje s citatom iz dnevniškega zapisa, datiranega s 15. avgustom 1970: “Včeraj sem hotel v prvem hipu odpovedati svoje predavanje v Dragi, potem pa uvidel, da bom napravil veliko napako. Prav zdaj ne smem pokazati niti strahu niti izzivati."

Kam z (industrijsko) dediščino?

Od 1. do 3. oktobra je na Bledu potekala konferenca o industrijski dediščini. Organizatorji so bili strokovnjaki Zavoda za kulturno dediščino Republike Slovenije, potekala pa je pod »dežnikom« mednarodnega združenja ICOMOS pri Unescu in...

Kako širok temelj prihodnosti?

Leto 2015 še posebej zaznamuje obletnica konca II. svetovne vojne. Vrstile so se spominske slovesnosti, znanstveni posveti, bolj ali manj črno-belo obarvane komemoracije, kulturni dogodki in še marsikaj. Vse to v spomin in opomin, čeprav poziv 'Nikoli več vojne!' vsak dan znova zveni bolj cinično. Med ustanove, ki ohranjajo živ spomin na dogodke, ki bi jih marsikdo rad pozabil, sodi Nova slovenska zaveza.

Izgubljena ‘nacistična’ zaklada

Nedavno je v poljski javnosti odjeknila vznemirljiva novica, da sta Nemec in Poljak v bližini Vroclava odkrila sloviti nacistični vlak, pogrešan vse od konca 2. svetovne vojne, ki naj bi v svojih vagonih skrival najrazličnejše dragocenosti, še zlasti predmete izdelane iz žlahtnih kovin. Nemci naj bi ga skrili v neznanem podzemnem rovu, da bi ga tako obvarovali pred plenjenjem Rdeče armade.

Kako lahko v šole vdrejo reklame za spletni poker, pornografijo in droge?

V šolo pride marsikaj. Dobro in slabo. Sedaj na začetku šolskega leta bo še posebej aktivno. Včasih pod pretvezo hvalevrednih dodatnih dejavnosti ali pa brezplačnih medijev, reklam in delavnic, v šolo zaidejo zelo neetične vsebine.

Nepravi antifašisti

Februarja 1950 se je na mizi Edvarda Kardelja, zunanjega ministra Jugoslavije, znašlo Roussetovo pismo. Pravzaprav dve, obe iz Francije. Eno je bilo od Rousseta oziroma od komisije, drugo od Marka Ristića, jugoslovanskega veleposlanika v Parizu. Komisija bi se rada seznanila s položajem – saj nimate nič proti, ali ne?! Mogoče gre samo za klevete …?

Aktualno v naših rubrikah