Kultura

Rahločutnost in pristranost?

Seveda bi lagal, če bi rekel, da nisem vesel zmage Suzane Džamaladinove alias Džamale. Vesel bi bil tudi, če bi se objektivno izkazalo, da sta bila njena pesem in nastop povsem zanič. Navijač je pač podarjene enajstmetrovke vesel skoraj enako kot zaslužene. Kar vam bodo glede na pretrese zadnjega meseca potrdili tako vijoličasti kot zeleni.

Polnokrvna hagiografija

Argentinsko-španski film Frančišek - pot do svetega sedeža torej v nobenem smislu ne orje ledine. Frančiška zgolj umešča v vrsto predhodnikov, ki že imajo svoj "biopic", kakor se glasi posrečen angleški izraz za tovrstne filmske izdelke. Marsikdo se je ob njegovem nastanku sicer pridušal, češ, kako, da filmsko biografijo dobiva živ človek.

Krščanstvo v pripovedništvu Alojza Rebule

Krščanstvo je ena od treh prvin opusa Alojza Rebule. Ostali dve sta namreč slovenstvo in antična tradicija. Še enkrat pa je vredno poudariti, da Rebulovo krščanstvo temelji v letu 1961 in je sad njegove osebne odločitve, do katere se je dokopal po precej zapleteni poti. Sam namreč pravi, da je iz semenišča po koncu druge svetovne vojne prišel bolj pogan kot kristjan.

Slavko Avsenik in kulturni vpliv Slovencev

Smrt Slavka Avsenika, našega in evropskega glasbenega velikana, je priložnost, da se vprašamo, kakšen je kulturni vpliv Slovencev v Evropi? Odgovor lahko dobimo s pomočjo naših glasbenikov Avsenikov, slovenske daleč najbolj uspešne glasbene skupine, ki...

To noč … o slovenski kulturi

Glede na dejstvo da je francoska nagrada za najboljšo tujo knjigo pripadla Dragu Jančarju za njegov roman To noč sem jo videl se mi zdi primerno pričujoči zapis posvetiti kulturi, katere pomen je za...

Jezik – zrcalo duše

Ob dnevu materinščine, ki je bil 21. februarja, je predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina napisal poslanico ob svetovnem dnevu maternega jezika, ki tudi vse nas še kako zadeva, nas namreč, ki živimo v...

Zmagali smo po besedi, pesmi, knjigi

Slovenci ne praznujemo starodavnih bitk, kot jih praznujejo Španci in Srbi. Slovenci tudi nimamo prazničnega spomina na velike popotnike in pomorščake, kot ga imajo Portugalci. Slovenci nimamo svojih kraljev, ki bi jih lahko slavili...

“Pride čas, ko začne časa zmanjkovati”

Ob kulturnem prazniku v branje in razmislek ponujamo intervju s pisateljem Dragom Jančarjem. Našim bralcem ga ni treba posebej predstavljati, zato naj zapišemo le, da je v slovenski javnosti znan po veliko svojih delih, predvsem na gledališkem področju, a tudi po svojih romanih in esejih in da je za svoje delovanje prejel že veliko nagrad, med njimi Prešernovo.

Kaj sploh počnem tukaj?

Jurij Paljk je vedno svež in sočen, pa čeprav so njegovi zapisi nastali že pred desetletjem in več. Paljk ima neverjetno globoko razvit čut do človeka in za človečnost. Zdi se mi, da če se z ljudmi ne bi mogel pogovarjati, bi zelo trpel, počutil bi se, kot da ni človek, čigar bistvo je prav pogovor, ki je čudovit božji dar. Skratka, Paljk ne more drugače, kot da sogovornika neprestano gleda v oči, ker ga želi spoznati do obisti in se z njim spoprijateljiti.

Kdo si želi biti ljubljen?

Thierry Bizot v avtobiografiji Anonimni katolik predstavi svojo pot spreobrnjenja h koreninam svoje vere, v kateri je bil sicer vzgojen, a je pot k njej našel v svojih srednjih letih. Po tej knjižni predlogi...

Aktualno v naših rubrikah