petek, 20. maja 2022

Kultura

Beatli so bili fantazija. Njihova glasba je bila resnična, oni pa ne.

»Beatli so bili fantazija. Njihova glasba je bila resnična, oni pa ne. Bili so projekcija, ki sploh ni obstajala. Presunljivo je, ko umre nekaj, kar sploh ni obstajalo.«

Slovenska himna vabi k hrepenenju po nebesih

Z upanjem nas lahko navdaja sporočilo posrečene grafične podobe slovenskega predsedovanja Evropski zvezi. Sedem zlatih zvezd nad silhueto Triglava po razlagi vlade predstavlja sedmo kitico Prešernove Zdravljice, torej himno naše države, ki vabi k življenju, mirnemu sobivanju vseh narodov in svobodi vsakega človeka.

IN MEMORIAM France Pibernik (1928–2021)

France Pibernik je bil član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN ter častni član Slavističnega društva Slovenije in Celjske Mohorjeve družbe. Za literarno raziskovanje je leta 2009 prejel Trubarjevo priznanje, ki ga Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani podeljuje za skrb za gradivo, ki tvori slovensko pisno kulturno dediščino.

Priprave na gradnjo nove stavbe NUK so v polnem zamahu

Novi NUK 2 bo v središče postavil uporabnike, osredotočeni smo predvsem na njihove potrebe, prenos informacij, znanja in izkušenj, na nabiranje znanja. To se lahko sliši dokaj profano, funkcionalno. Spet je odvisno od tega, kako je ta prostor, ki je namenjen temu prenosu védenja, oblikovan.

Verena Vidrih Perko o pristnem praznovanju božičnih praznikov

Jaslice so podoba vrednot, ki so izražene v skupni molitvi in skupno preživetem času. V času, ki ga podarjamo bližnjim in drugim, ter v izkazovanju medsebojne dobrote.

Novi privilegiji za ustvarjalce v kulturi

Kulturne potrebe naših oblastnikov se začnejo v Stožicah, končajo pa na Kongresnem trgu. Samo džamijo so si zgradili s katarskim denarjem in s tem je menda slika najlepšega mesta v očeh politikov popolna. Betonska bloka sredi Ljubljane, ki naj bi bila osrednji spomenik žrtvam vojn in revolucij, sta simbol in trdi lupini izvotljene slovenske kulture.
Ko kulturna dediščina postane ovira hedonističnemu použivanju sedanjosti

Ko kulturna dediščina postane ovira hedonističnemu použivanju sedanjosti

Propadanje meščanske, podeželske in industrijske dediščine pa ni le izraz splošnega malodušja in otopelosti, pač pa tudi izraz zavestne odločitve sodobnega potrošniškega, hedonističnega sveta, da izbriše vse, kar človeštvo ovira v njegovi neskončni lahkosti bivanja.

V Evropi Rome pobijali Nemci, v Sloveniji pa partizani

Ob 2. avgustu, mednarodnem dnevu spomina na porrajmos, romski holokavst, se spominjamo dogodkov v noči na 3. avgust 1944. Te noči so nacisti v uničevalnem taborišču Auschwitz, v tako imenovani ciganski noči (Zigeunernacht), zverinsko umorili več kot 3000 Romov in Sintov.

H. Jaklitsch: Smrt svobodi govora – svoboda enoumju

Pisalo se je leto 1946. Bil je 20. februar, ko je predsedstvo Narodne vlade Slovenije takratnemu Ministrstvu za pravosodje poslalo dopis, ki v uvodnem stavku podčrtano opozarja, da gre za strogo zaupno zadevo....

Miloš Forman (1932-2018): genij, pa tudi oportunist

Pred kratkim, 13. aprila, je umrl Miloš Forman, režiser kultnih ameriških filmskih uspešnic Let nad kukavičjim gnezdom (1975), Lasje (1979), Amadeus (1984), Ljudstvo proti Larryju Flintu (1996), Goyeve prikazni (2006). Avtor T. Marjanovič je novinar...

Aktualno v naših rubrikah